Povezava med t. i. zunajzemeljsko inteligenco in evolucijo je tale: Če je bila evolucija možna na Zemlji, se je verjetno odvila tudi drugod v vesolju, in glede na velikost vesolja bi moralo tam zunaj biti na milijarde civilizacij. Od teh bi jih moralo biti prav gotovo na milijone takih, ki bi bile bistveno naprednejše od nas in bi naletele na nas. Toda kako to, da raziskovanje vesolja čedalje bolj dokazuje, da v vesolju ni drugih civilizacij?
Številke nedvoumno kažejo, da je opažanj Nezemljanov oz. pojavov neznanih letečih predmetov (NLP) čedalje več. Tudi če je večina te problematike dobro premišljena propaganda, ne moremo prezreti, da raznorazni normalni ljudje iz raznoraznih povprečnih krajev poročajo o nenavadnih lučeh, plovilih, in kar je čedalje bolj alarmantno, v vse večjem številu tudi o telesnem stiku in ugrabitvah s strani Nezemljanov. Ne da se prezreti trenda, da so Nezemljani očitno 'prestavili v višjo prestavo' in od letalskih predstav srebrnih letečih krožnikov prešli na konkretno 'oznanjevanje'.
V petdesetih letih 20. stoletja je Enrico Fermi, Nobelov nagrajenec in pionir jedrske energije, postavil naslednja vprašanja:
Ali smo edina tehnološko razvita civilizacija v vesolju, in če nismo, kje potem te civilizacije so? Zakaj še nismo odkrili sledi zunajzemeljskega življenja, kot so sonde in oddani signali? Zakaj ne najdemo njihovih predmetov na Zemlji ali v našem osončju?
Če je vesolje staro 14 milijard let, naše osončje pa 4,6 milijarde let, potem v vesolju lahko obstaja veliko planetov, starejših od Zemlje, in če se je evolucija odvila na Zemlji, potem se je v ogromnem vesolju morala odviti na številnih planetih. Fermi je za razumne Nezemljane predpostavil, da so radovedni raziskovalci, tako kot mi. Recimo, da so za prvo odpravo kolonistov potrebovali milijon let (ob predpostavki mnogih generacij raziskovalcev). Tako nova kolonija kakor tudi izvorna civilizacija bi vsaka zase lahko poslali naslednjo odpravo kolonistov, s čimer bi se število novih kolonij podvojilo vsakih milijon let. Ob tej hitrosti širjenja bi bilo po desetih milijonih let 1.023 kolonij, po dvajsetih milijonih let pa bi obstajalo milijon kolonij. Po 40 milijonih let bi obstajalo tisoč milijard civilizacij. Po 14 milijardah let bi bilo v vesolju toliko zunajzemeljskih civilizacij, da bi se spotikale ena čez drugo – vse to iz ene same predpostavljene inteligentne rase Nezemljanov, ki bi se podala kolonizirat vesolje. Seveda bi bila gneča Nezemljanov še hujša, če bi se življenje neodvisno razvilo v več kot enem osončju.
Zakaj torej nebo ni prepredeno s signali njihove komunikacije? Seth Shostak z inštituta SETI pojasnjuje, da smo morda zgolj primitivna kultura, ki skuša komunicirati s starejšimi in naprednejšimi kulturami, podobno kot če bi džungelsko pleme tolklo po bobnih in skušalo prestreči sporočila poslovnežev iz njihovih mobilnih telefonov.
Toda ta odgovor ne zadosti Fermijevemu osnovnemu vprašanju. Celo SETI navdušenci priznavajo, da je Fermijev paradoks težko prezreti, saj bi vsaka napredna civilizacija za svoje potrebe komuniciranja zanesljivo razvila tudi tehnologijo v elektromagnetnem spektru, tako kot človeštvo, to pa pomeni, da bi mi morali zaznavati njihovo komunikacijo, četudi poslano od daleč pred milijoni let.
(Vir: Bates, G., 2016, The Fermi Paradox – If evolution really happened all over our universe, where is everybody? Creation 38(4), 53-55. )
Vsekakor ne iz oddaljenih zvezd! Dolgo se je verjelo, da vesoljci prihajajo na Zemljo z Marsa ali z Venere. Kasneje so odkrili, da sta oba planeta obupno neprimerna za življenje in torej ne moreta biti domovanje vesoljcev. Še več - vse kaže, da je celotno vesolje, z izjemo Zemlje, skrajno neprimerno za življenje, pogosto čisto smrtonosno.
Četudi bi se našel planet z inteligentnim življenjem, se žal prevečkrat pozablja, da so v tako velikem vesolju medplanetarni obiski nemogoči. Za trenutek odmislimo znanstveno fantastiko in preletimo nekaj dejstev. Največja možna hitrost je hitrost svetlobe. Hitreje se enostavno ne da, ker na tem temelji ustroj prostor-časa, se pravi vesolja. Nekateri sicer teoretizirajo, da bi se dalo ukriviti prostor-čas in potovati po bližnjicah, a taka potovanja so domišljijska. Vesolje je neverjetno precizno usklajena mojstrovina in v fizikalni resničnosti kozmosa take bližnjice niso možne. A zakaj bi se sploh kdo vznemirjal nad tem, da ne more potovati hitreje kot svetloba, torej hitreje kakor osupljivih 300.000 km/s?! Zato, ker bi celo s tako hitrostjo preko nam znanega stvarstva potovali milijarde let! Poleg tega obstaja vprašanje, s kakšnim pogonom naj bi dosegli hitrost potovanja, ki bi bila vsaj približno tolikšna kot svetlobna.
Medplanetarno potovanje pri svetlobni hitrosti bi bila divja vožnja. Vesolje je polno trdnih delcev, od delcev prahu do okruškov razbitih planetov. Na intergalaktičnem potovanju bi plovilo nedvomno zadelo ogromno delcev, učinek trkov pa bi bil zaradi neverjetne hitrosti poguben: snežinka, ki bi trčila ob drvečo vesoljsko ladjo, bi sprožila energijo, enako 4 tonam TNT. Kamen z maso 1 kg bi ob stiku s plovilom eksplodiral kot megatonska vodikova bomba. Trki so dejansko problematični že pri bistveno, bistveno nižjih hitrostih. Na vesoljskem čolničku (space-shuttle) so imeli resne težave že z okruški barve (Sarfati, 2010). Skrajno poenostavljen primer pa lahko doživite tudi na avtocesti, kjer vam kamenček pri 130 km/h lahko razbije sprednjo šipo.
Obstajajo pa še druge nepremostljive ovire za medgalaktična potovanja, med drugim izpostavljenost pospeškom, ki bi raztrgali slehernega vesoljca, izpostavljenost kozmičnemu žarčenju, ki bi uničilo plovilo in odmerilo smrtonosno kemoterapijo potnikom, ter problem dolgotrajnega pomanjkanja gravitacije, ki atletske astronavte spreminja v nepokretne.
Vesolje je smrtonosno in zvezde zelo daleč – predaleč, da bi od tam prihajali še tako tehnološko napredni Nezemljani. In ker vsa videnja Nezemljanov niso prevare (kot je pojasnjeno v nadaljevanju), odkod torej so? Možnost je, da te entitete oz. bitja prihajajo iz duhovne sfere. Možno je tudi, da so že ves čas tu, skriti v Zemlji, na njej ali blizu nje in se zdaj le pretvarjajo, da so od daleč.
Razni leteči krožniki in nenavadne luči so v veliki večini primerov sateliti, meteorji, vesoljski čolniček, vremenski baloni, polarni sij, posebni oblaki, strele v obliki ognjenih krogel, letala, jate ptic, padala, odboji svetlobe. A dejstvo je, da se določenih videnj ne da pojasniti na ta način. Seveda ne gre oporekati, da ljudje npr. niso videli akrobatskih formacij pisanih luči, ki med svojim letenjem kršijo zakone fizike – toda to še ne pomeni, da so bile te luči tudi dejansko trdna, materialna plovila, in še manj, da so jih pilotirala bitja. Z igro svetlobe se da ustvariti vtis marsičesa.
Kakorkoli, eno je, če vas prestrašijo nenavadne luči, nekaj drugega pa, če se pod hipnozo spominjate, da so vas vesoljci ponoči ugrabili iz postelje, paralizirali, dvignili na svoje plovilo, vas odpeljali po vesolju ali v svojo bazo pod zemljo ali v oceanu, vas prebodli z iglami, porezali, vam v telo vgradili vsadke in prisilili v spolne perverznosti. Ljudje, ki verjamejo v Nezemljane, si to razlagajo s tem, da gre pač za intergalaktične medicinske poskuse in/ali za vzrejo hibridnih bitij. Toda kako to, da priče poročajo o tem, da so jim Nezemljani telepatsko odčitali povsem religiozno lekcijo o pripravi na novo dobo 'višjega stanja zavesti', češ, da naj bi se približevalo obdobje globalnega kaosa in uničenja, ki ga bo preživelo samo določeno število človeških izbrancev? Si predstavljate tako polnočno pridigo? Zagotovo je ne bi pozabili.
Pri klasičnem sindromu ugrabitve gre za naslednje: Ugrabljenci lahko poročajo o tem, da so na krovu vesoljske ladje srečali nebeško bitje ali da so imeli religiozno izkušnjo. Nekateri so dejali, da so slišali glas Boga, ali da so sodelovali v nekakšnem religioznem ritualu. Nezemljani so se zamaskirali v Jezusa, papeža, znane osebnosti in celo pokojne svojce ugrabljencev. Občasno je bilo to storjeno zato, da bi ugrabljenec sodeloval, celo z namenom, da bi imel spolne odnose z njimi. ... Nezemljani kasneje žrtev vrnejo domov, v avto ali posteljo ali kamorkoli in naročijo, naj izkušnjo pozabijo. To tudi storijo do kasnejšega časa. Čeprav ugrabljenec sprva nima zavestnega spomina o dogodkih, lahko trpi izrazite telesne posledice [...] še tedne ali celo leta. Najbolj očitne posledice pa se tičejo ugrabljenčeve osebnosti in življenjskega nazora. Večina raziskovalcev je opazila, da taka oseba doživi religiozno preobrazbo. Raziskovalci so tudi predlagali, da je namen vsega početja Nezemljanov verjetno prav hujskanje k temu, da bi ugrabljenec spremenil verovanje. Ankete so prepričljivo pokazale, da se je večina ugrabljencev po svoji izkušnji začela zanimati za novodobne/okultne ali vzhodnjaške mistične religije in odkrito sodelovati v njih. Nekateri tudi trdijo, da so po izkušnji sposobni astralno potovati. ... Drugi pa poročajo tudi o pridobitvi psihičnih moči, kakršna je oblika prekognicije. Toda še običajnejša posledica je, da ugrabljenci začnejo doživljati različne paranormalne izkušnje, kakršne so poltergeisti (tj. strašila, škrati, hišni duhovi – op. prev.) (Bates, 2011).
Pomenljiv je naslednji komentar pokojne dr. Karle Turner, ki je doživela izkušnjo ugrabitve in nato postala raziskovalka tega področja:
[...] obstaja več poročil iz nepovezanih primerov, kar potrjuje, da ti groteskni detajli niso proizvod posameznega neuravnovešenega uma. Ti detajli prepričljivo dokazujejo, da v nasprotju s trditvami številnih raziskovalcev NLP izkušnja ugrabitve ni omejena na uniformni vzorec dogodkov. Tega pojava se enostavno ne da razložiti v smislu poskusov križanja vrst ali znanstvenega raziskovanja človeške fiziologije. ... Preden si dopustimo verjeti, da so zunajzemeljske interakcije dobrohotne, se moramo vprašati, ali razsvetljena bitja za svoja dobra dela potrebujejo krinko noči. Nas morajo paralizirati in nas narediti nemočne, nesposobne za upor? Ali angeli morajo krasti naše zarodke? Ali morajo manipulirati z genitalijami naših otrok in sondirati naše rektume? So strah, bolečina in prevara skladni z visokimi duhovnimi motivi? (Turner 1993, cit. po Bates 2011, str. 242).
Profesor Richard McNally, psiholog s Harvarda, je v radijski oddaji na BBC trdil, da se izkušnje ugrabljencev lahko pojasni z emocionalnim prepričanjem:
Če pristno verjameš, da si bil travmatiziran in se spominjaš teh spominov, boš kazal enake psiho-fiziološke emocionalne reakcije kot ljudje, ki so v resnici doživeli travmo. ...''Ugrabljenci'' verjamejo svojim izkušnjam tako globoko, da kažejo resnične simptome stresa, podobne tistim od travmatiziranih vojnih veteranov.
Večina njih [tj. ugrabljencev] je pred tem imela novodobna verovanja – zanimali so se za bioenergetske terapije, pretekla življenja, astralne projekcije, tarot karte itd.
(McNally 2003, cit. po Bates, 2011, str. 255)
Situacija je torej naslednja: vesoljskih ladij v resnici ni, toda ugrabljenci se spomnijo, da so jih vesoljci odpeljali na njih. Kako je to mogoče? Zakaj so te izkušnje tako travmatične in kako to, da jih podoživljajo pod hipnozo? Ena od resnejših možnosti je, da gre za lažne spomine. To so umetno vcepljeni spomini. S temi so v psihiatriji dejansko že eksperimentirali in na to se navezuje tudi t. i. sindrom lažnih spominov. Gre za to, da so nekateri naši spomini resnični, nekateri so mešanica dejstev in domišljije, nekateri pa so dokazljivo napačni. Izkaže se, da se posamezniku lahko vcepijo lažni spomini in lažna izkušnja do te mere, da jih vzame za svoje in jih odločno zagovarja kot povsem resnične. Eden od načinov vcepljanja lažnih spominov je hipnoza. Dejstva govore, da hipnoza vsekakor deluje, tudi na daljavo, in se dejansko lahko uporablja v terapevtske namene. To ni znanstvena fantastika! Torej je možno, da gre tudi v primeru Nezemljanov za zloveščo 'terapijo' z lažnimi spomini, ki žrtvam spremeni življenje.
Nenavadno je, da vsa ta 'vesoljska' bitja tekom let spreminjajo svoj videz in videz svojih plovil. Iz poročil sledi, da je njihov videz v glavnem takšen, kakor liki in plovila v trenutno popularni znanstveni fantastiki. Pred desetletji so bili Nezemljani mali sivozeleni možici, danes so suhljata bitja z dolgimi okončinami in poševnimi očmi.
Nenavadno je tudi to, da imajo Nezemljani 'delovni čas' praviloma ponoči. Pa tudi izbira kontaktiranih oseb je nenavadna. To so predvsem ateisti in simpatizerji raznih mističnih verovanj. In čemu ta misijonska srečanja? Da bi ljudem pokazali, kaj vesolje je in kam gre? Da bi jih razsvetlili glede vesoljskega potovanja? Da bi ljudem zaupali, kako naj odpravijo bolezni, lakote, vojne, naravne nesreče? Ne! Vsa ta superbitja v svojih superplovilih svojim izbrancem, večinoma otrplim od groze, sporočajo, da bi se radi onegavili z njimi in da je evangelij o Jezusu Kristusu preživet ter da naj se človeštvo oklene novodobnih sekt!
Bates dodaja, da je veliko raziskovalcev pri analizi poročil prič prezrlo naslednje: ''Med populacijo ugrabljencev so tudi ljudje z religioznimi prepričanji, toda zelo očitno je, da med njimi ni ene skupine ljudi. To so kristjani. Tu moramo biti previdni glede definicije, kdo je kristjan. Mnogo ljudi trdi, da so kristjani; tj. imajo krščanske ideale ali moralo, hodijo v cerkev in se morda celo imajo za dobre. Nekateri med njimi še vedno redno poročajo o ugrabitvah. Toda govorim o tistih, ki so poznani kot novorojeni, v Biblijo verujoči kristjani – torej tisti, ki jih danes omalovažujoče opisujejo kot krščanske fundamentaliste. Vse kaže, da se ET-ji (tj. Nezemljani – op. prev.) izogibajo tej izbrani skupini ljudi.'' (Bates, 2011).
Na to sta prva opozorila raziskovalca Jordan in Clark, ki, zanimivo, sploh nista bila kristjana. Ko sta prišla na idejo, da je v ozadju pojavov NLP kaj duhovnega, sta se sprva znašla v slepi ulici. Poročila so kazala, da ugrabitve doživljajo muslimani, budisti, Judje, agnostiki. Opazila pa sta nenavaden trend: ''Kristjani, ki so poročali o izkušnjah ugrabitev, so bili v glavnem ljudje, ki so intelektualno sprejeli obstoj Boga, a tega niso uporabili osebno. Očitno pa je bilo, da med njimi ni bilo predanih, v Biblijo verujočih, pravih (ang. walk-the-walk) kristjanov.'' (Clark in Jordan 2003, cit. po Bates 2011, str. 257). Še več: žrtve, ki so med stikom z Nezemljani poklicale na pomoč ime Jezusa Kristusa, so Nezemljani morali takoj pustiti pri miru! Clark dodaja:
Ko je število primerov naraščalo, so podatki pokazali, da se je v vsakem primeru, ko je žrtev poklicala ime Jezusa Kristusa, dogodek ustavil. Pika. Dokaze je bilo čedalje težje prezreti.
(Clark 2003, cit. po Bates 2011, str. 259).
Bates podrobno obravnava tudi sodobne filme, ki so bili reklamirani kot dokumentarci o NLP, in knjige s podobno vsebino. Dokazi kažejo, da gre za bolj ali manj posrečene, a vsekakor načrtne prevare, katerih namen je do neke mere širiti religiozne ideje, predvsem pa čisto navaden dobiček. Ti filmi so bili zrežirani in zmontirani kot dokumentarci, ki naj prinesejo čim več denarja!
Glede verodostojnosti senzacionalističnih knjig o Nezemljanih je zgovorno, da obstajajo primeri, ko se avtorju teh knjig lahko dokaže njegova vpletenost v razne prevare. Značilen je primer pisca von Dänikena, ki je modroval o tem, kako je znana talna kamnita slika kondorja v bližini starodavnega perujskega mesta Nazca v resnici improvizirano letališče, ki so ga zgradili starodavni Nezemljani. Ta isti von Däniken, ki je s prodajo svoje knjige o tej temi veliko zaslužil, je bil nato tri leta in pol v zaporu zaradi poneverjanja. V zaporu je napisal naslednjo uspešnico o kipih na Velikonočnem otoku. Njegove kasnejše izmišljotine so uporabili v TV seriji Dosjeji X.
V povezavi s problematiko Nezemljanov obstajajo samooklicani strokovnjaki za stare pisave, ki imajo dokazljivo lažne reference. Ker jim bralcev ne manjka, v svojih knjigah na novo razlagajo starodavna besedila, in sicer tako, da vanje vpletajo Nezemljane. Seveda to velja tudi za povsem izkrivljene razlage Svetega pisma, s katerimi učijo, da so Nezemljani stvarniki življenja na Zemlji in da so s svojimi izbranimi glasniki (ki so jih domnevno primitivni ljudje zmotno imeli za angele ipd.) nadzirali potek zgodovine in razvoj vseh svetovnih verstev.
Obstajajo pa še številni drugi, skoraj tragikomični koristolovci. Med njimi je Billy Meier, ki trdi, da je v rednih stikih z Nezemljanko iz ozvezdja Plejad. Svoje trditve je podkrepil s fotografijami vesoljskih plovil, za katere pa se je izkazalo, da so plastični modelčki.
Delo Nezemljanov naj bi bili tudi nenavadni znaki v žitu. Izkazalo se je, da je bila ena od vidnejših tovrstnih prevar zasnovana kar v lokalni pivnici ob kozarcu piva. Ker sta prevaranta sprožila tolikšno medijsko pozornost, sta dejavnost razširila še na okoliška polja, pa tudi vzorci v žitu so napredovali od običajnih krogov proti kompleksnejšim oblikam. Očitno sta imela kup posnemovalcev, saj se je epidemija oblik v žitnih poljih razširila tudi izven Anglije. Toda verniki NLP so še naprej verjeli, da gre za posebna sporočila ali sledi ''radioaktivnih vrtincev ionizirane plazme'' z nezemeljskih plovil.
Da so take umetnine lahko plod človeške iznajdljivosti, je dokazal Peter Anderson, ki je v divjini Novega Južnega Walesa v Avstraliji lastnoročno ustvaril največjo sliko na svetu, veliko 4 milijone m2. Da, 4 milijone m2. Slika prikazuje obraz živinorejca in je vidna samo iz zraka. Avtor je uporabil le kosilnico in traktor, nobenega GPS. Vse to je 'naslikal', ne da bi ga kdo opazil.
Veliko gradiva o Nezemljanih je dokazljivo lažnega in poneverjenega z očitnim namenom finančnega dobička. Je torej vse v zvezi z NLP prevara? Žal ne. Velikokrat je v ozadju grozljiva duhovna resničnost. Opisane potegavščine še dodatno otežujejo življenje ljudem, ki trdijo, da so doživeli izkušnjo ugrabitve. V primeru teh žrtev ne moremo govoriti o koristoljubju. Ti ljudje doživljajo pristno travmo, četudi na osnovi lažnih spominov. Bates dokazuje, da to povzročajo demonske sile, da bi razširile svoj vpliv. Pri tem je zanimivo, da se Nezemljani svojim rednim strankam predstavljajo z imeni raznih poganskih bogov, med njimi tudi z imeni kanaanskih malikov, ki so navedeni v Svetem pismu.
Viri:
Bates, G. 2011. Alien Intrusion. UFOs and the Evolution Connection. Updated and Expanded. Creation Book Publishers
Is ET hiding? Creation Magazine 34(1), 2012, str. 9, sklicuje se na: http://www.newscientist.com/article/dn20361-exoevolution-aliens-who-hide-survive.html
Sarfati, J., 2010. Alien Visitors to Earth? Not with the huge energy shortage and megaton dust bombs. Creation 32(4), 40-41
Mnogim je nelagodno pomisliti, da je Zemlja edini naseljeni planet v tem ogromnem vesolju, in se sprašujejo, ali ne bi bilo logično, da življenje obstaja tudi na drugih planetih?
Tisti, ki verjamejo, da se je življenje evolucijsko razvilo na Zemlji, običajno mislijo, da je življenje 'tam zunaj' praktično dejstvo. Premišljujejo nekako takole: ''Evolucija se je zgodila na Zemlji, ta pa je podobna neštetim drugim planetom, torej je življenje moralo nastati samo od sebe tudi drugod v vesolju.'' Če bi odkrili življenje na drugih planetih, bi to potrdilo njihovo evolucionistično vero.
Toda celo mnogi kristjani mislijo nekako tako: ''Bog je moral ustvariti življenje tudi drugod, sicer je to vesolje strašna potrata prostora. Pa tudi, zakaj je sicer ustvaril toliko zvezd?'' To je eden glavnih razlogov za vero v življenje 'tam zunaj'. Toda to je zelo slaba utemeljitev! Poglejmo zakaj:
1) Prvi odgovor je bolj načelne narave: Naše premišljevanje mora biti utemeljeno na tem, kar je Bog rekel, da je naredil (Biblija), ne pa na tem, kar mislimo, da bi Bog moral ali utegnil narediti.
2) Biblija jasno pravi, da so bile zvezde ustvarjene za potrebe merjenja časa na naši Zemlji (Geneza 1:14), k čemur lahko dodamo, da je namen zvezd nedvomno tudi ta, da kažejo veličino Stvarnika, kot je opisano v naslednji točki.
3) Ljudje se mučimo z velikostjo (in namenom) vesolja, ker je naše razumevanje omejeno na dimenzije prostora in časa, v katerih živimo. Toda Bog je onkraj prostora in časa. On je Stvarnik prostora in časa, On ju je ustvaril in On ni omejen z njima. Torej je Bog na nek način izven vesolja, večji od vesolja (mimogrede: Bog vsekakor ni del vesolja)! Naj je vesolje še tako ogromno, mora biti Bog, Stvarnik vesolja, še večji oz. tak, da ga lahko obvladuje. Veliko vesolje priča o velikem Stvarniku, ki mu ni problem narediti nekaj tako velikega in tako lepega. Razmišljujočega (in zdravo ponižnega) človeka to navdaja s spoštovanjem do Boga - torej že zaradi tega nenaseljeno vesolje nikakor ni potrata prostora.
Deloma povzeto po: Bates, G., 2007. Did God create life on other planets? Creation 29(2):12-15.
http://creation.com/did-god-create-life-on-other-planets (pridobljeno 8.9.2015)
Ne. Biblija omenja angele in demone in podobna bitja, ne pa Nezemljanov v letečih krožnikih. Biblija, ki je razodeta Božja Beseda, uči, da je življenje možno samo, če ga ustvari Bog. Tudi če bi življenje obstajalo na drugih planetih, bi bilo to rezultat Božje stvariteljske moči, ne evolucije, kajti spontani nastanek živega iz neživega ni možen niti na Zemlji, ki je za razliko od drugih planetov zelo primerna za obstoj (ne za spontani razvoj) življenja. Če bi Bog ustvaril inteligentna bitja na drugih planetih in bi nas ta bitja obiskovala, bi nam Bog to sporočil, kajti zelo jasno nam je razodel marsikaj manj šokantnega od tega.
Biblija jasno govori o obstoju angelov in demonov (slednji so angeli, ki so se uprli Bogu in bili zato pahnjeni iz nebes na Zemljo), toda angeli in demoni so duhovna bitja, ne pa 'mali zeleni' Nezemljani z nekega planeta.
Poleg tega bi bili Nezemljani, ki bi bili sposobni priti do nas danes, brez dvoma veliko naprednejši od nas, saj bi morali od istega začetka vesolja (tj. od četrtega dne stvarjenja!) do danes iznajti tehnologijo za vesoljsko potovanje – in tudi opraviti svetlobna leta dolgo pot do nas! Torej bi bili z vidika inteligence veliko boljši od nas in torej v tem smislu veliko bolj ''po Božji podobi'' kakor mi. Ob toliko večji inteligenci si je težko zamisliti, da ne bi bili tudi moralno odgovornejši od nas. Zakaj jih torej Biblija ne omenja? Ker ne obstajajo.
Pogost je ugovor: ''Že mogoče, da Biblija ne omenja Nezemljanov v tem smislu, kakršne jih 'poznamo' mi, toda to še nič ne pomeni. Ne nazadnje Biblija ne omenja marsičesa, npr. ne omenja avtomobilov, pa to ne pomeni, da ne obstajajo. Zakaj Bog ne bi mogel ustvariti civilizacij na drugih planetih?''
Treba se je zavedati, da Biblija govori o vsem, kar je povezano z Božjim reševanjem vprašanja greha in odrešitve padlega človeštva. Zgoraj omenjeni avtomobili (in marsikaj drugega, česar Biblija zares ne omenja), nimajo zveze s to problematiko. Če bi obstajali razumni in moralno odgovorni Nezemljani, tj. bitja z nekega drugega planeta, potem bi vsekakor bili povezani z omenjeno osrednjo problematiko vsaj posredno, tj. vsaj 'od daleč' (in to tudi, če ne bi podlegli grehu, tako kakor to velja za človeštvo), kajti Božje ravnanje z grehom zadeva vsa Božja bitja od angelov navzdol. Če bi torej taki Nezemljani obstajali, bi bili del širše slike (podobno kot velja za angele) in bi jih Božja Beseda omenjala.
Eden izmed poizkusov, da bi Nezemljane vendarle stlačili v Biblijo, temelji na vrstici: ''Po veri spoznavamo, da so bili svetovi urejeni z Božjo besedo…'' (Heb 11,3). Nekateri trdijo, da beseda ''svetovi'' pomeni naseljene planete. Toda ta beseda je aion, iz katere pride beseda eon, tj. nemerljivo dolgo časovno obdobje. Sodobni prevodi zato uporabljajo besedo ''vesolje'' (celotni kontinuum prostora-časa). Tudi če so mišljeni drugi planeti, je neutemeljeno ekstrapolirati, da je na njih inteligentno življenje.
Drug poskus je, da se Nezemljane stlači v Biblijo preko vrstice: ''Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi tiste moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir.'' (Jn 10,16) Toda Jezus je govoril o poganih, ki niso spadali v ''hlev'' Judov; govoril je o tem, da je Odrešenik vseh ljudi, ne le Judov.
Novejši poskus pa prihaja s strani dr. M. S. Heiserja, ki pravi, da Nezemljani z drugih planetov niso Adamovi potomci in niso podedovali njegove grešne narave ter so torej moralno nedolžni pred Bogom – z drugimi besedami, ne potrebujejo odrešitve, tako kot zajčki na Zemlji. Sicer bodo umrli ob napovedanem uničenju vsega stvarstva, a ne bodo šli ne v pekel ne v nebesa.
Toda če nas obiskujejo Nezemljani, potem morajo za izgradnjo vesoljskih plovil imeti inteligenco, ki daleč prekaša zajčke – ali nas, ki smo ustvarjeni po Božji podobi. Ne pozabimo, da bi v času od stvarjenja, tj. od začetka vesolja, ta domnevna bitja morala iznajti potrebno tehnologijo in tudi pripotovati do nas. Če bi bila nekako superiorna in bliže Bogu (se pravi na neki način še bolj po Njegovi podobi kakor mi), potem to ne bi bila težava, toda zares bi bilo čudno, če bi bila tako inteligentna bitja brez moralne odgovornosti in bi jih Bog ob koncu časa pač uničil skupaj z drugim stvarstvom – in vse to brez omembe v Bibliji.
Nazadnje omenimo še razlago, po kateri naj bi bili ''Božji sinovi'' iz Geneze 6 v resnici Nezemljani.
Besedilo je uvod v opis potopa in se glasi: ''Ko so se ljudje začeli množiti po zemlji, so se jim rojevale tudi hčere in Božji sinovi so videli, da so človeške hčere lepe. Jemali so si jih za žene, katere koli so izbrali. GOSPOD je rekel: 'Moj dih ne bo ostal v človeku za vedno, ker je meso. Njegovih dni bo sto dvajset let.' Tiste dni in tudi pozneje – ko so hodili Božji sinovi k človeškim hčeram, ki so jim rodile otroke – so bili na zemlji velikani. To so bili junaki, sloveči možje iz davnine.'' (Geneza 6,1-4)
O tem, kdo so bili ''Božji sinovi'' v omenjenem besedilu, obstaja več razlag, praktično vse pa so bolj smiselne od te, da je šlo za Nezemljane, ki so se prišli z drugega planeta parit s človeškimi ženskami. Če te razlage samo preletimo:
1) duhovna bitja, v danem kontekstu padli angeli,
2) od demonov obsedeni ljudje,
3) pobožni potomci Seta, ki so se ženili z lepimi ženskami (ne da bi se ozirali na njihovo prevladujočo brezbožnost).
Vir: Batten, D., Catchpoole, D., Sarfati, J., Wieland, C., 2014. The Creation Answers Book, 6th ed., Creation Book Publishers, Powder Springs, Georgia, USA