odpri / zapri podmeni

VESOLJE SE JE ZAČELO - TOREJ IMA SVOJ VZROK

Vse, kar ima začetek, ima vzrok. (Nič se ne zgodi brez vzroka.)

Vesolje se je začelo. (Vesolje ima svoj začetek, ni večno.)

Torej obstaja vzrok za obstoj vesolja. Ta vzrok je Stvarnik, ki presega prostor in čas (Stvarnik ni sestavni del vesolja). On je vesolje natančno uredil. Razlage brez Stvarnika (npr. razlaga z velikim pokom) ne morejo pojasniti našega vesolja, vsaj ne brez vpeljave izmišljenih mašil.

JE VESOLJE NAREDILO SEBE?

Od kod se je vzelo to čudovito uglašeno vesolje? S. Hawking v svoji knjigi Grand Design pravi:

Ker obstaja zakon, kot je gravitacija, vesolje lahko in bo ustvarilo sebe iz niča. (cit. po Lennox, 2010, str. 16).

Nič naj bi sam od sebe in brez razloga naredil dobesedno vse. (Mimogrede: nič ne pomeni zgolj praznega črnega prostora. Nič je brez prostora, brez časa, brez vsega.) Lennox opozarja, da ima Hawkingova izjava kar tri logična neskladja:

1. Fizikalni zakon, tudi gravitacijski, ničesar ne ustvarja, ampak samo opisuje, kako stvari normalno funkcionirajo. Fizikalni zakon je opis pojava, ne pojav sam! Fizikalni zakon ne ustvarja ničesar!
2. Gravitacijski zakon je nekaj, ni nič.
3. Če rečemo, da je A ustvaril B, predpostavljamo, da je A obstajal pred nastankom B. Če pa rečemo, da je A ustvaril A, je to logični nesmisel.

Lennox je popolnoma nedvoumen:

Vse to kaže, da nesmisel ostane nesmisel, četudi ga izgovori svetovno znani znanstvenik. Nelogičnost takih izjav zamegljuje dejstvo, da jih izgovarjajo znanstveniki, splošna javnost pa, nepresenetljivo, predpostavlja, da so te izjave znanstvene in jih sprejme na podlagi avtoritete. (Lennox, 2010, str. 32)

Vir: Lennox, J. C., 2010. God and Stephen Hawking. Whose design is it anyway? Lion Hudson

VELIKI POK - PREGLED

Posvetimo se velikemu poku, s katerim bi materialisti radi pojasnili vesolje, a brez Stvarnika.

Do približno leta 1920 so verjeli, da je vesolje statično, nato pa so prišli do meritev, na podlagi katerih so postavili razlago, da se vesolje širi. Da se vesolje širi, se sklepa na podlagi t. i. rdečih premikov. Gre za analogijo Dopplerjevemu pojavu, ki ste mu priča, ko v prometu slišite sireno reševalnega vozila. Zvok, ki ga slišite, je odvisen od smeri in hitrosti vas ter reševalnega vozila. Podobno je s svetlobo zvezd. Če se vir svetlobe oddaljuje, do nas prihaja svetloba, ki je zamaknjena proti rdečemu delu spektra. Če se vir svetlobe približuje, govorimo o modrem premiku.

Ideja, ki je pripeljala do zamisli velikega poka, je v grobem naslednja: če se vesolje širi, potem lahko 'film prevrtimo nazaj' v preteklost in pridemo do začetne točke singularnosti, iz katere naj bi vesolje eksplodiralo iz neznanega vzroka.

V to zgodbo se kot sam začetek vsega pogosto vpleta t. i. gostotne fluktuacije, kar se sicer sliši imenitno, a nima prave fizikalne vrednosti.

Kasneje se je izkazalo, da ta supereksplozija ne bi zadostovala, zato so vpeljali še t. i. napihovanje. Ta ideja pravi, da se je začetni volumen vesolja povečal za 10^78-krat v manj kot 10^32 sekunde – in to spet zaradi neznanega vzroka.

A tudi to še ni moglo pojasniti astronomskih opazovanj oz. meritev, zato so v model vpeljali še eno neznano entiteto, in sicer t. i. temno materijo oz. temno energijo. In to ni bil le lepotni popravek. Temna materija/energija naj bi skupaj tvorila 96 % (da 96 odstotkov) vesolja, a ostaja neznana entiteta.

Vir: Williams, A. in Hartnett, J., 2006. Dismantling the Big Bang – God’s universe rediscovered. Master Books, Green Forest

KRIZA VELIKEGA POKA

Dr. John Hartnett v članku Claimed dark matter ‘find’ won’t help end ‘big bang’ crisis, objavljenem 25.1.2014 na http://creation.com/dark-matter-crisis-for-big-bang (pridobljeno 7.2.2014), našteva naslednje težave velikega poka:

1. Ni Stvarnika: vesolje se je ustvarilo samo ali pa po neznanem naturalističnem vzroku začetnega širjenja.
2. A-priori [tj. vnaprej, kratko malo] se je začel v stanju nizke entropije z gladkim enakomernim širjenjem v vseh smereh. Kako je prišlo do tega?
3. Če se vpelje 'napihovanje', se je slednje začelo brez znanega vzroka in končalo brez znanega vzroka.
4. Vključeval je spontani nastanek energije, prostora in časa iz niča, pri čemer nič pomeni nič, tj. ni niti prostora niti časa.
5. Zakaj je počil oz. eksplodiral (ang. bang)? Nihče ne ve. Kako se je začel? Ni fizike, ki bi to opisala. Torej gre tu za primer 'boga vrzeli'.
6. Vesolje mora biti homogeno in izotropično v največjem merilu, toda opazovanja kažejo drugačno stanje v vseh merilih.
7. Vesolje nima središča in nima roba; veliki pok je bil povsod.
8. Trenutno velja, da je vesolje velikega poka odprto in neskončno; torej je vedno moralo biti neskončno po obsegu.
9. Kako je lahko ničdimenzionalno vesolje postalo vesolje neskončne velikosti? Sta se v eksploziji materija in antimaterija formirali iz čiste normalne energije? Toda opažamo samo normalno materijo. Asimetrija delcev je torej predpostavljena, toda ne more biti utemeljena teoretično in eksperimentalno.
10. Zvezde se morajo v začetku formirati iz vodika in helija, toda brez temne materije s priročno ustrezno gostoto v njihovih domnevnih središčih nastajanja ne more nastati nobena zvezda. Brez temne materije je treba kršiti fiziko.
11. Enak problem velja za formiranje galaksij in kopic galaksij. Zato je v vseh simulacijah predpostavljena začetna koncentracija temne materije.
12. Vesolje je evklidsko. Zakaj je tako? To ostaja neznanka in standardni model zahteva, da je bilo vesolje vedno tako znotraj enega dela proti 10^50 preko zgodovine vesolja.
13. Zakaj je kozmično mikrovalovno sevanje iz ozadja (CMBR) tako enakomerno? To mora pomeniti, da je vesolje prešlo v termično ravnovesje zgodaj v svoji zgodovini, toda svetloba, ki jo danes vidimo z nasprotnih strani (horizontov) vesolja, nas doseže šele zdaj in se ni mešala – problem horizonta – kar za rešitev potrebuje supersvetilno (ang. superluminal) svetlobo, ker napihovanje tega ne zmore.
14. Kako vemo, da se vesolje širi? Tega se ne da izmeriti eksperimentalno, torej je to treba privzeti brez dokaza. Potrebna je vera, in sicer slepa.
15. Kako vemo, da se širjenje vesolja pospešuje? Samo tako, da opazovanja apliciramo na standardni model s temno materijo in temno energijo. Da pridemo do takega zaključka, sta potrebni dve mašili (ang. fudge factors).
16. Kaj je temna energija? Ni normalna energija, kakršno poznamo, kot elektromagnetni fotoni, tj. sevanje. Ima učinek antigravitacije. Normalna energija gravitira – ne pa antigravitira.
17. Vesolja po modelu velikega poka ni mogoče eksperimentalno testirati z dejanskim vesoljem, ker ne vemo, kakšno bi vesolje moralo biti – problem kozmične variance. Ljudje so tisti, ki presojajo, kakšna je dobra simulacija.
18. Zakaj obstaja 'os zla' (ang. axis of evil) – opažena os v temperaturnih anizotropijah sevanja CMB? Ta os je realni efekt, dokazan s tremi neodvisnimi nizi opazovanj, z uporabo različne opreme na ločenih satelitih.
19. Časovnica velikega poka popolnoma nasprotuje poročilu iz Geneze 1, tako po (vrstnem) redu kot po vsebini.
20. Zakaj kopice galaksij ne kažejo sence (ang. foreground shadow), če je CMB ostanek sevanja ognjene krogle velikega poka? Morale bi jih kazati, toda jih ne.
21. Milijoni spiralnih galaksij se vrtijo prehitro in zato terjajo vesolje s 85 % temne materije, toda to ni opazovano v laboratorijih. Če je temna materija tako vseprisotna, zakaj še vedno ni odkrita po 40 letih iskanja?
22. Obstajajo še številni drugi problemi: problem kozmološke konstante, problem monopola, problem izotropije, problem gladkosti in antropično vesolje (imenovano tudi Goldilocks vesolje), ki je natančno uglašeno za obstoj življenja.
23. Nazadnje, zakaj so ateisti tako odločeni, da iz svojega vesolja izločijo Stvarnika? Še danes je začetek v času stvar, ki jo pri standardnem modelu najbolj sovražijo in skušajo najti razlago, da vesolje ni imelo začetka ali da je imelo mnogo možnih začetkov, in ljudje vzorčimo nekaj teh istočasno, kar nima prav nobenega smisla. Toda to je ideja profesorja Stephena Hawkinga.

VELIKI POK NE RAZLOŽI GALAKSIJ

Praviloma je zamolčano, da model velikega poka (brez zgoraj navedenih mašil) ne more razložiti cele vrste pojavov, ki jih vidimo na nočnem nebu. In to niso neke dlakocepske podrobnosti, temveč tako temeljne stvari, kot so galaksije!

Prof. Stephen Hawking pri tem vprašanju doslej ni veliko napredoval. V svoji uspešnici iz leta 1988 je izvor zvezd in galaksij uvrstil na dno svojega seznama nerešenih problemov. V svoji knjigi iz leta 2001 je na hitro predlagal, da so morda nastale pod vplivom temne snovi na struni, vzporedni našemu svetu, toda vzporedni svetovi na strunah so imaginarni objekti (na trenutni stopnji zgodovine), tako da tega ne moremo šteti za razlago (spomnimo, da je razlaga opis neznanega z uporabo znanega). Tudi temno snov bi morali obravnavati z določeno mero skepticizma. (Williams in Hartnett, 2006, str. 128)

Hawking pa ni edini, ki ne more razložiti galaksij. Leta 1990 je primerjava petih različnih teorij nastanka galaksij privedla do zaključka, da

ne moremo prav veliko staviti na to, da je katerakoli od teh teorij uporaben približek dejanskega nastanka galaksij. [Potrebujemo] odločilno idejo, ki nas bo popeljala v nov in koristen način premišljevanja. (Peebles, P.J.E. in Silk, J. 1990. ''A Cosmic Book of Phenomena'', Nature 346:233-239, cit. po Williams in Hartnett, 2006, str. 129)

To implicira, da je standardni model velikega poka nekoristen način premišljevanja. Gre za to, da:

Tam zunaj sploh ne bi smele biti galaksije, in če že so, ne bi smele biti razvrščene v kopice, tako kot so. ... [to] je eden najbolj trnovih problemov v kozmologiji. [...] Težko je izraziti globino frustracije, ki jo to preprosto dejstvo povzroča med znanstveniki.
(Trefil, J. 1988. The Dark Side of the Universe, cit. po Gitt, W. 1998. What about the 'Big Bang'?, Creation 20(3), str. 42-44)

Vesolje je po definiciji: galaksije, zvezde in planeti. Model velikega poka ne razloži izvora teh objektov, torej se veliki pok sploh ne ukvarja z nastankom vesolja.

Vir: Williams, A. in Hartnett, J., 2006. Dismantling the Big Bang – God’s universe rediscovered. Master Books, Green Forest

NAPIHOVANJE IN TEMNA ENERGIJA/MATERIJA

Materialisti so na pomoč najprej poklicali t. i. napihovanje, ki je vesolje domnevno razširilo za velikanski faktor v zelo majcenem delčku sekunde, vendar se je izkazalo, da tudi to ne zadostuje. Da bi se veliki pok uskladil z meritvami, je treba dodati nekaj reči, ki jih še nihče ni videl. Treba je vpeljati temno materijo oz. temno energijo.
Težava je naslednja:

[…] astronomi trdijo, da se vesolje širi in da se širjenje pospešuje. Da bi se njihova opazovanja skladala s standardno kozmologijo, so morali dodati temno energijo z neničelno vrednostjo kozmološke konstante (Λ) in tudi izrazito količino temne energije. To skupaj tvori približno 96 % masno-energijske vsebine vesolja, toda ostaja neznana entiteta. Vendar pa brez tega ΛCDM model velikega poka ne opiše opaženih svetilnosti. (Hartnett, 2011).

Ta neznana temna entiteta domnevno tvori 96 % vesolja! Torej je v model velikega poka treba vpeljati dodatek, da je vesolje v 96 % sestavljeno iz neke neznane temne energije oz. materije!
Hartnett dokazuje, da so temna energija, temna materija in napihovanje zgolj mašila, ki so dodana samo zato, da bi se ohranila vera v ta model nastanka vesolja. Pri tej kritiki mašil nikakor ni edini. Že leta 1980 je Oldershaw napisal naslednje:

Teoretiki so izumili koncept napihovanja in mrzle temne materije ter z njima razširili paradigmo velikega poka in jo obdržali pri življenju, toda tudi oni so prišli v čedalje večje nasprotje z opazovanji. V luči vseh teh problemov je osupljivo, da je hipoteza velikega poka edini kozmološki model, ki ga fiziki jemljejo resno.
(Oldershaw, R., 1980. What's wrong with the new physics? New Scientist, 127, cit. po Henry, J.F., 2009. Christian apologist should abandon the big bang, Journal of Creation 23(3))

Glede temne materije je bil Sandage že leta 1988 popolnoma nedvoumen:

Njen obstoj mora ostati predmet vere za pravega vernika v standardni model [velikega poka].
(Sandage, A., Observational tests of world models, Annual Review of Astronomy and Astrophysics 26, 1988, cit. po Henry, Christian apologist should abandon the big bang, Journal of Creation 23(3), 2009)

KOZMOLOŠKA KONSTANTA

Eno najbolj zamolčanih dejstev v kozmologiji je težava s kozmološko konstanto. To konstanto je vpeljal že Einstein, in sicer kot mašilo. Zamišljena je bila kot navzven delujoč ''pritisk'', ki naj bi nasprotoval privlaku gravitacije. Nazadnje je Einstein svoje šušmarjenje s kozmološko konstanto obžaloval. Sodobna kozmološka konstanta je povezana s temno energijo, v bistvu pa služi enakemu namenu kot Einsteinova. Njena vrednost mora biti zelo majhna. Velika vrednost te konstante bi povzročila velike rdeče zamike in distorzijo prostora v bližnjih objektih. Ker pa astronomska opazovanja kažejo, da je prostor videti ''normalno'' do zelo velikih razdalj, smo prisiljeni zaključiti, da mora biti vrednost kozmološke konstante zares zelo majhna.

In v čem je problem? Model velikega poka napoveduje povsem napačne vrednosti! Razhajanje med opazovano in napovedano vrednostjo za energijsko gostoto vakuuma je večja kakor 118 velikostnih razredov, tj. 10^118!

Eden od komentatorjev je to opisal takole:

Velikanska nemoč, ki smo jo izkusili pri poizkusih napovedi velikosti kozmološke konstante, je mnogo več kakor le zadrega. … Jasno [naše predpostavke so] prav spektakularno napačne. Dejansko mora obstajati čudežna zarota med znanimi in neznanimi parametri, ki vladajo fiziki delcev… Majhna vrednost kozmološke konstante nam dopoveduje, da obstajajo osupljivo precizna in popolnoma nepričakovana razmerja med vsemi parametri standardnega modela, golo kozmološko konstanto in neznane fizike. … Skrivnostno razmerje, ki ga implicira izginjajoče majhna vrednost kozmološke konstante, kaže, da bo treba doseči še [dramatična in revolucionarna nova] odkritja.

Vir: Williams, A. in Hartnett, J., 2006. Dismantling the Big Bang – God’s universe rediscovered. Master Books, Green Forest

KOZMIČNO SEVANJE IZ OZADJA (CMBR)

Kot dokaz velikega poka se izpostavlja kozmično mikrovalovno sevanje iz ozadja, CMBR. Praviloma je zamolčano, da je G. Gamow z modelom velikega poka leta 1961 sicer res napovedal obstoj CMBR, toda napovedana temperatura CMBR je bila izrazito napačna. Gamow je napovedal, da ima CMBR temperaturo 50 K, nato pa so leta 1964 izmerili, da ima CMBR temperaturo zgolj 2,7 K. Poleg tega se pozablja, da je Sir Arthur Eddington že veliko pred tem, leta 1926, napovedal, da je temperatura vesolja okoli 3 K. Do tega rezultata, ki je bistveno točnejši od Gamowih napovedi, je Eddington prišel brez modela velikega poka! Vendar pa so bili zagovorniki modela velikega poka glasnejši. Model so prilagodili in začeli oznanjati, da daje prave rezultate. (Henry, 2009)

Vir: Henry, J. F., 2009. Christian apologists should abandon the big bang. Journal of Creation 23(3), 103-109

SATELIT COBE (Cosmic Background Explorer)

NASA je naredila poseben satelit, imenovan COBE (COsmic Background Explorer), da bi izmerili variacije sevanja CMBR. [op.: fluktuacije tega sevanja naj bi dokazovale veliki pok]. V fazi izgradnje so morali predvideti velikost variacij, da bi lahko naredili dovolj občutljive instrumente za njihovo merjenje. Naredili so napako. Izkazalo se je, da so dejanske variacije pod mejo detekcije instrumentov – torej silno majhne. Naknadno je bila izvedena statistična analiza izmerjenih podatkov in variacije so odkrili. To so glasno razglašali kot "opazovanje Boga" – toda avtorji so priznali, da ne morejo pokazati na nobeno točko neba in reči, ali je toplejša ali hladnejša od katerekoli druge. Te 'variacije' so bile v resnici le šum meritev. (Williams in Hartnett, 2006, str. 127)

SATELIT WMAP

Tako je bil narejen nov in še dražji satelit, WMAP, s 30-krat večjo občutljivostjo. Tokrat so odkrili realne variacije. Spet so jih glasno razglašali kot "dokaze za teorijo velikega poka," v resnici pa so model spet spremenili, da je bolje ustrezal novim podatkom. WMAP je dejansko postregel z nekaterimi neprijetnimi presenečenji. Variacije so pokazale obstoj kozmičnega severnega in južnega pola ter kozmičnega ekvatorja. To lahko kreacionisti razložijo s tem, da je Zemlja v središču vesolja ali blizu njega, medtem ko model velikega poka nima verodostojne razlage. (Williams in Hartnett, 2006, str. 127)

REZULTATI SDSS (Sloan Digital Sky Survey)

Omenimo še nedavno karto galaksij v velikem merilu, znano kot Sloan Digital Sky Survey (SDSS).

Prikazuje sliko vesolja, ki je povsem nasprotna kozmološkemu načelu. Galaksije so očitno razporejene v koncentričnih lupinah z žariščem v naši galaksiji in so navznoter mnogo bolj zgoščene kot dlje zunaj. Vesolje velikega poka ne bi naredilo koncentričnih lupin okrog naše lokacije na nebu, zgoščenost galaksij pa bi morala naraščati in ne upadati, ko gledamo nazaj v pretekli čas – saj so bile galaksije v preteklosti domnevno mnogo bližje ena drugi. (Williams in Hartnett, 2006, str. 136)

ODPRTO PISMO ZNANSTVENI SKUPNOSTI

Teorija velikega poka ostaja konstrukt, ki temelji na veri. Hartnett povzema model velikega poka takole:

Teorija velikega poka bo šla v zgodovino kot korak proti našemu nadaljnjemu razumevanju vesolja, tako kot to velja za mnoge predhodne – danes zavržene ideje. Dejansko lahko to že vidimo. V izdaji New Scientista z dne 22. 5. 2004 je bilo objavljeno odprto pismo znanstveni skupnosti, v katerem 33 znanstvenikov trdi, da

... se veliki pok danes zanaša na rastoče število hipotetičnih entitet, stvari, ki jih nismo nikdar opazovali – napihovanje, temna snov in temna energija so najvidnejši primeri. Brez njih bi obstajalo usodno nasprotje med astronomskimi opažanji in napovedmi teorije velikega poka. [...] teorija ne more preživeti brez teh izmišljenih faktorjev.

(cit. odprtega pisma po Williams in Hartnett, 2006, str. 162)

Število podpisnikov se je od tedaj povečalo in še narašča.

Vir: Williams, A. in Hartnett, J., 2006. Dismantling the Big Bang – God’s universe rediscovered. Master Books, Green Forest

VELIKI POK ALI VELIKI BOG ?

Primerjava velikega poka in biblijskega Stvarnika, povzeto po Williams in Hartnett (2006):

1)Vzročnost

- pok: Ni kompetentnega vzroka, tudi če dopustimo negotovost glede fizike prvotne singularnosti.

- Bog: Stvarnik je zmožen ustvariti vesolje. Jezus Kristus, utelešeni Stvarnik, je dokazal svojo moč ustvarjanja, in sicer s čudeži in vstajenjem.

pok : Bog = 0:1

2) Singularnost

- pok: Mehanizem, ki je povzročil začetek širjenja vesolja iz prvotne singularnosti in pri tem nesel s sabo vso energijo vesolja, ni znan.

- Bog: Če je ustvaril vesolje manjšega merila in ga nato razširil ter napolnil z zvezdami in galaksijami, se vesolje ni moglo sesesti v singularnost.

pok : Bog = 0:1

3) Entropija

- pok: Drugi zakon termodinamike kaže na nizko prvotno entropijo, toda veliki pok je dogodek z visoko entropijo.

- Bog: Ustvarjeno vesolje je bilo na začetku visoko strukturirano, z nizko entropijo.

pok : Bog = 0:1

4) Kozmično mikrovalovno sevanje iz ozadja (CMBR)

- pok:  Svetloba poka je bila rdečezamaknjena v mikrovalovni spekter.

- Bog: Temperatura praznega prostora; lahko je rdečezamaknjena svetloba s prvega dne stvarjenja.

pok : Bog = 1:1

5) Kozmična geometrija

- pok: Kozmološko načelo pravi, da je vesolje videti enako z vsake pozicije znotraj njega, in mi obstajamo na površini štiridimenzionalne hipersfere. Za slednjo ni dokazov.

- Bog: Zemlja je središče Božje pozornosti in (morda tudi zaradi tega) v središču ali blizu središča vesolja. To podpira kar nekaj dokazov.

pok : Bog = 0:1

6) Nukleosinteza - lahki elementi

- pok: S produkcijo kvantnih parov nastala samo normalna materija vodika, nato so s fuzijo nastali helij, litij in devterij. Temu nasprotuje odsotnost antimaterije.

- Bog: Prvotno stvarjenje vseh elementov (atmosfera, voda, zemlja) na tretji dan stvarjenja.

pok : Bog = 0:1

7) Nukleosinteza - težki elementi

- pok: Proizvedeni v številnih ciklih formiranja zvezd. Modeli kažejo, da so bile zgodnejše zvezde masivne, toda te bi povzročile veliko število črnih lukenj, teh pa niso odkrili.

- Bog: Prvotno stvarjenje vseh elementov (atmosfera, voda, zemlja) na tretji dan stvarjenja.

pok : Bog = 0:1

8) Širjenje vesolja

- pok: Hubblova zveza kaže na milijarde let, toda Arpovski objekti nasprotujejo korelaciji med rdečim zamikom in razdaljo.

- Bog: Biblija pravi, da je Bog razprostrl nebo; gibanje galaksij navzven je skladno s potrebo, da se prepreči gravitacijski kolaps.

pok : Bog = 1:1

9) Čas potovanja svetlobe

- pok: Najbolj oddaljene galaksije so oddaljene milijarde svetlobnih let, torej je svetloba do nas potovala milijarde let.

- Bog: Relativistična razširitev časa lahko pojasni ogromno vesolje, ki je bilo v celoti ustvarjeno pred 6.000 leti zemeljskega časa.

pok : Bog = 1:1

10) Kopice galaksij

- pok: Kopice bi morale iti narazen, če bi bile res stare milijarde let.

- Bog: Vidimo kopice 6.000 let po njihovem nastanku; v astronomskem času so stare kvečjemu stotine milijonov let, kar je kratka doba v vesoljnem časovnem merilu.

pok : Bog = 0:1

11) Spiralne galaksije

- pok: Če bi bile stare milijarde let, bi morale doslej narediti dvesto do tristo obratov, tako da bi bile popolnoma ''navite'', torej ne bi bile več spirale.

- Bog: Doslej je bilo na razpolago le toliko astronomskega časa, da so galaksije naredile kvečjemu nekaj obratov.

pok : Bog = 0:1

12) Magnetno polje planetov

- pok: Potrebno je neke vrste vzdrževanje magnetnega polja zaradi njegovega hitrega razpada. Teorija ''dinama'' ni primerna za vse planete in ni dokazana za primer Zemlje.

- Bog: Hiter razpad magnetnih polj je skladen s prostim razpadom ustvarjenih polj. To in odkritje ekstremno hitrih obratov v bazaltih govori v korist mladega sončnega sistema.

pok : Bog = 0:1

13) Kometi

- pok: Oortovega oblaka še niso odkrili.

- Bog: Hiter razpad kometov govori v korist mladega sončnega sistema.

pok : Bog = 0:1

14) Morska sol

- pok: Nasprotuje milijardam let.

- Bog: Nizka vrednost govori v korist mlade Zemlje.

pok : Bog = 0:1

15) Sedimenti na morskem dnu

- pok: Morali bi biti veliko debelejši, tudi ob privzetih premikih tektonskih plošč.

- Bog: Plitvi sloji govorijo v korist mlade Zemlje.

pok : Bog = 0:1

16) Stratigrafija

- pok: Potrebno počasno odlaganje celotnega geološkega stolpca, vendar temu nasprotujejo številni dokazi hitrega odlaganja in profili ogljika-14.

- Bog: Hitro odlaganje skladno z Noetovim potopom in njegovimi posledicami. To pojasni tudi profil ogljika-14.

pok : Bog = 0:1

17) Izotopi

- pok: Izotopi z dolgo dobo govorijo v korist milijardam let, vendar ostajajo protislovja na številnih drugih področjih.

- Bog: Ogljik-14 in helij govorita v korist mlade Zemlje. Podatke o dolgih dobah lahko pojasni pospešen razpad in selektivno poročanje o vzorcih.

pok : Bog = 0:1

18) Gibalna količina sončnega sistema

- pok: Po nebularni hipotezi bi bila večina (vrtilne) gibalne količine v soncu. Temu nasprotuje ugotovitev, da je 98 % te količine v planetih.

- Bog: Planeti in sonce so bili ustvarjeni ločeno, vsak s svojo vrtilno količino.

pok : Bog = 0:1

19) Dokazi načrtovanja

- pok: Ne gre jih pričakovati. Odpravi se jih z antropičnim načelom, toda interpretacija z več vesolji (multiverse) je povsem hipotetična.

- Bog: Primarna napoved modela. Originalno popolno načrtovanje (in oblikovanje) je pokvarilo prekletstvo, kar tudi opažamo.

pok : Bog = 0:1

20) Življenje v vesolju

- pok: Vesolje polno življenja, toda ni še bilo odkrito.

- Bog: Človeštvo je samo v fizičnem vesolju, kar tudi opažamo.

pok : Bog = 0:1

Skupni izid torej:

pok : Bog = 4:20

Vir: Williams, A. in Hartnett, J., 2006. Dismantling the Big Bang – God’s universe rediscovered. Master Books, Green Forest