Dosledno upoštevanje evolucionističnih načel je pripeljalo do evgenike, nacizma, stalinizma, komunizma na Kitajskem (Mao Zedong) in v Kambodži (Pol Pot), genocidov (npr. ljudstvo Herero v Namibiji ter avstralski aborigini) in do sodobnih množičnih morilcev.
Jasno je, da nasprotje med stvarjenjem in evolucijo ni zgolj akademskega pomena.
Kakšen bi bil popolnoma evolucijski svet? ''Narava, rdeča od zob in krempljev''? Preživetje najbolj agresivnih? Džingis Kan je brilijantna evolucijska zgodba o uspehu, saj je bil prednik tako številnih danes živečih ljudi (1 na vsakih 200!).[1] Kot smo videli, noben evolucionist nima objektivne osnove, da bi rekel, da je plenjenje in posiljevanje po vsej celini ''nemoralno'', ''napačno'' ali ''nasprotno evolucionističnim strategijam''. Dobro in zlo logično ne moreta obstajati znotraj življenjskega nazora, ki vse definira z naključjem. V evolucionističnem sistemu verovanj lahko le človeška (zmotljiva) preferenca določa ideale pravega in napačnega, in te preference se lahko in se bodo spreminjale od družbe do družbe.
[1] Zerjal, T. et al., The genetic legacy of the Mongols, Am. J. Hum. Gen. 72:717-721, 2003
Vir: Carter, R. (ured.) 2014. Evolution's Achilles' Heels, Creation Book Publishers, Powder Springs, GA, USA