Zadnjih 200 let nasprotniki kristjanov uporabljajo mit, da so zgodnje in srednjeveške krščanske cerkve učile, da je Zemlja ploščata. V nasprotju s tem je zgodovinar Jeffrey Burton Russell v Inventing the Flat Earth pokazal, da je bila vera v ploščato Zemljo v cerkvi izrazito redka, in da se je ta mit začel v 19. stoletju s fiktivnim poročilom Washingtona Irvinga o Kolumbu; izmišljotino o ploščati Zemlji sta nato agresivno podpihovala J. W. Draper in A. D. White, da bi očrnila kristjane, ki so nasprotovali tedaj novi teoriji C. Darwina.
Vir slike: http://creation.com/flat-earth-myth (Pridobljeno 24.9.2015); ©iStockphoto.com/InkkStudios | Nebula: NASA/CXC/Penn State/L. Townsley et al.
Zgodovinska dejstva so naslednja:
1) Biblijski prerok Izaija (okoli 700 pr. n. št.) pravi, da Bog ''prestoluje nad zemeljskim krogom'', pri čemer hebrejski izraz označuje kroglo.
2) Aristotel (384 – 322 pr. n. št.) je o okrogli Zemlji pisal na podlagi opazovanj luninih mrkov (tedaj Zemljina senca zakrije Luno in ta senca je okrogla, ne glede na smer, kar potrjuje, da je Zemlja krogla).
3) Srednjeveški evropski vladarji so že od 5. stol. dalje za znak svoje vladavine uporabljali zlato kroglo, imenovano globus cruciger, kar je latinsko za ''kroglo, ki nosi križ'', in je simbolizirala Zemljo pod vladavino Kristusa. Če bi verjeli v ploščato Zemljo, je ne bi simbolizirali s kroglo.
4) Angleški menih, teolog in zgodovinar Venerable Bede (673 – 735) je bil tudi vodilni astronom svojega časa. V svojem delu De temporum ratione (O izračunavanju časa) je med drugim izračunal, da je bil svet ustvarjen 3952 pr. n. št., pokazal je, kako se izračuna datum velike noči, in eksplicitno učil, da je Zemlja okrogla. Iz tega je pokazal, zakaj se dolžina dneva in noči spreminja z letnimi časi, in kako je plimovanje posledica vpliva Lune (Galileo je plimovanje stoletja kasneje narobe pojasnil). Bede je o Zemlji zapisal naslednje: ''Zemljo imenujemo kroglo, ker […] Zemljin obseg predstavlja popolno kroglo. […] Resnično je krogla, postavljena v središče vesolja; v svojem obsegu je kot krogla, in ne okrogla kot ščit, temveč kot krogla …'' (Henderson, World-famous astonomers celebrate the Venerable Bede, 2009, cit. po Sarfati, 2013)
5) Tomaž Akvinski, vodilni srednjeveški teolog (1225 – 1274), je v svojem delu Summa Theologica zapisal: ''Fizik dokazuje, da je Zemlja okrogla na en način, astronom na drug način: slednji to dokazuje z matematiko, na primer z oblikami mrkov, ali kaj podobnega, medtem ko fizik to dokazuje s fiziko, na primer z gibanjem težkih teles proti središču, in tako dalje.''
6) Krištofu Kolumbu (1451 – 1506) njegovi sodobniki niso nasprotovali glede oblike Zemlje, temveč glede njenega obsega – in v tem so imeli prav (Kolumb je obseg Zemlje podcenil za okoli 25 %).
7) Mit o ploščati Zemlji ne izvira iz zgodovine, temveč iz zgodbe Washingtona Irvinga (1783 – 1859) z naslovom The Life and Voyages of Christopher Columbus (1828). Irving je bil verjetno prvi pristni ameriški pisec uspešnic.
Vir: Sarfati, J., 2013. The Flat Earth Myth. Creation 33(3), 20 – 23