Pogosto se izkaže, da manjšina uporablja moč argumenta, večina pa argument moči. Če hočete biti priznan znanstvenik, se morate strinjati z velikim pokom in evolucijo. O posledicah zavračanja t. i. ''primarnega aksioma'' (evolucije) govori npr. priznani znanstvenik J. C. Sanford, ki so ga evolucionistični sodelavci začeli popolnoma ignorirati, ko je začel govoriti v korist Stvarnika.
Prevlada evolucionističnega življenjskega nazora se zelo očitno ohranja tudi na popolnoma politične načine. Namesto moči argumenta se pogosto uporablja argument moči:
Ob tem se namenoma pozablja, da je bilo veliko najbolj imenitnih znanstvenikov popolnoma odkritih zagovornikov Stvarnika, torej bi bili danes označeni kot ''kreacionisti''. Med njimi so bila tudi tako zveneča imena, kot so Newton, Faraday in Maxwell.
K dominaciji velikega poka in evolucije veliko prispevajo mediji. Ti vsako domnevo, povezano z evolucijo, napihnejo v senzacijo. Nato običajno minejo tedni, meseci, ali celo leta, nazadnje pa v kakšni stranski kolumni lahko izbrskate, da se je senzacija spet izkazala za lažni alarm! Ne da bi šli v podrobnosti, naštejmo nekaj novejših primerov:
V medijih sta veliki pok in evolucija dejstvo – tudi če/kadar kdo dokaže nasprotno.
Evolucionisti veljajo za napredne in svobodomiselne (kreacionisti pa za omejence), toda s svojim naukom dejansko žagajo vejo, na kateri sedijo. Evolucija namreč ne daje osnove za racionalno premišljevanje in torej tudi ne za pravo znanost. Če smo res samo razvite opice, kot uči evolucija, zakaj naj bi zaupali svojim ''opičjim'' možganom? Če je verjeti evoluciji, so ti možgani preživeli zato, ker so bili prilagojeni za preživetje in nikakor ne nujno za resnico in logiko. In če so možgani le skupek kemikalij, ki jih v vsem določajo kemijski zakoni, kot učijo materialisti, potem evolucionisti ne morejo biti svobodomiselni – enostavno zato, ker ne morejo premišljevati svobodno in ne morejo imeti svobodne volje.
''Če je bila vsa evolucija naključje [mimogrede: v ang. ''accident'' – pomeni tudi ''nesreča''] […] potem so vse naše sedanje misli zgolj naključja – naključni stranski produkt gibanja atomov. In to velja za misli materialistov […] kakor tudi za misli vseh drugih. Toda če so njihove misli – tj. o materializmu in astronomiji - zgolj naključni stranski produkti, zakaj naj bi verjeli, da so resnične oz. prave. Ne vidim razloga, zakaj naj bi eno naključje moralo dati pravilno poročilo o vseh drugih naključjih.'' (Lewis, C. S., 1971. The Business of Heaven. Daily Readings from C. S. Lewis, str. 97, cit. po Sarfati, 2009)
Vir: Sarfati, J., 2009. The biblical roots of modern science. [online]. http://creation.com/biblical-roots-of-modern-science#endRef8 (Pridobljeno 23.10.2013); tudi DVD z istim naslovom.
Evolucijski nauk ne daje nobene osnove za moralno ravnanje, zato ni presenetljivo, da se tudi na področju znanosti širi epidemija prevar. To so že dolgo priznavali celo najvidnejši sekularni viri:
''[prevare na področju znanosti so] resen, globoko ukoreninjen problem.'' (Roman, H., 1986. When good scientists turn bad. Discover 9(4): 50 – 58, cit. po Sarfati, 2009)
''Približno ducat dokazanih primerov poneverjanja v preteklih petih letih je nastopilo v nekaterih izmed najbolj priznanih raziskovalnih institucij na svetu, kot so Cornell, Harvard, Sloan – Kettering in tako naprej.'' (Editorial: Is science really a pack of lies? Nature 303: 361 – 362, 1981, cit. po Sarfati, 2009)
Zanimivo je opazovati sodobni rastoči trend poneverb v znanstvenih poročilih.[1] Na področju evolucije je bilo v preteklosti nekaj zelo dobro dokumentiranih sleparij in zmot, kot so Haecklovi zarodki, človek iz Piltdowna in človek iz Nebraske, toda trend se opazno dviga in predstavlja znaten izziv znanstveni skupnosti. Nedavni primer prevare je Archaeoraptor, ki ga je National Geographic Society razglasila za evolucionistično odkritje stoletja, ki dokazuje, da so se ptice razvile iz dinozavrov, a se je izkazalo, da gre za sleparijo.[2] Pritisk, da se objavljajo članki, tekma za odobritev projektov, čar denarja, ugled in karierne ambicije itd. so lahko močna skušnjava, da se poneverijo rezultati, naredi plagiat in poroča nepošteno. Ko so krščanstvo in moralni absoluti zavrnjeni, je le malo stvari, ki ljudi odvrača od tega, da bi uporabili prevaro, če se do razumne mere lahko zanesejo na to, da jih ne bodo razkrinkali. Po Bergmanu: ''Prevara je še zlasti problem na področjih, ki skušajo podpreti darvinizem, in na tem področju po navadi traja dolgo, da se izkorenini.''[3]
[1] Bergman, J., Why the epidemic of fraud exists in science today, J. Creation 18(3):104-109, 2004; creation.com/science-fraud-epidemic
[2] Simons, L. M., Archaeoraptor fossil trail, National Geographic 198(4):128-132, 2000
[3] Bergman, J., Why the epidemic of fraud exists in science today, J. Creation 18(3):104-109, str. 108
Vir: Carter, R. (ured.), 2014. Evolution's Achilles' Heels, Creation Book Publishers, Powder Springs, GA, USA
Zelo zgovorni so tudi nekateri navedki iz članka ''Nočna mora sodobne znanosti - gonja za denarjem in objavami'', ki je bil objavljen v Delu, 23.2.2015:
''Kot nekdo, ki že 21 let dela kot raziskovalec na področju organske kemije, lahko povem, da sem poizkušal ponoviti od 500 do 600 objavljenih poizkusov (iz strokovnih revij, patentov in doktorskih disertacij) s področja sintetične kemije. Rezultati so bili delno ponovljivi v približno 40 odstotkih, uspešno ponovljivi v 30 odstotkih in popolnoma neponovljivi v 30 odstotkih.''
''Akademske raziskave so najmanj zanesljive, saj se morajo postdoktorski študentje potegovati za razpise, zato morajo imeti 'pozitivne' rezultate. Študent lahko iz univerze odide šele, ko ima dovolj 'pozitivnih' rezultatov, o čemer v ZDA odločajo profesorji.''
''Ukvarjam se s predkliničnimi raziskavami za farmacevtske multinacionalke, pred tem sem bil akademski raziskovalec. Veliko časa namenimo temu, da preverjamo rezultate pomembnih objav. Uspe nam ponoviti od 25 do 50 odstotkov rezultatov, objavljenih v znanstvenih publikacijah.''
''Spominjam se nemškega doktorskega študenta, ki je doživel živčni zlom, potem ko je eksperiment ponovil šestkrat, ker ni dal rezultata, ki ga je gospod profesor pričakoval.''
''Največja težava je v tem, kako se znanost financira. Gre za objave in citate, ne za to, kako je delo narejeno in ali so že obstoječe napake popravljene. Druga največja težava je, da gre za znanost in ne industrijo.''