Narava ne razkriva identitete Inteligentnega Načrtovalca. To je poudaril ateistični filozof Raymond Bradley v debati o krščanstvu s krščanskim klasičnim učenjakom E. M. Blaiklockom (1903 – 1983) na Auckland University na Novi Zelandiji okoli leta 1965. Ateist je začel s prispodobo o vrtnarju, ki jo je pogosto uporabljal takrat še ateist Antony Flew: ''Nekoč sta raziskovalca prispela do jase v džungli. Na njej je raslo veliko rož in plevela. Eden od raziskovalcev reče: Neki vrtnar mora skrbeti za to parcelo. Drugi raziskovalec se ne strinja in pravi, da ni vrtnarja. Tako postavita šotora in opazujeta. Nikoli ni videti vrtnarja. ''Toda morda je nevidni vrtnar.'' Tako postavita žičnato ograjo in vanjo napeljeta elektriko. Patruljirata z lovskimi psi. (Spominjata se namreč, kako so nevidnega moža iz H. G. Wellsovega The Invisible Man lahko vohali in se ga dotaknili, čeprav ga niso mogli videti.) Toda nobeno javkanje nikoli ne nakaže, da je neki vsiljivec doživel električni šok. Nobeno premikanje žice nikoli ne izda nevidnega plezalca. Lovski psi nikoli ne zalajajo. In vendar se Vernik ne pusti prepričati. ''Toda vrtnar obstaja, neviden je, neotipljiv, neobčutljiv na električne šoke, vrtnar, ki nima vonja in ne dela hrupa, vrtnar, ki prihaja skrivoma skrbet za vrt, ki ga ljubi.'' Nazadnje Skeptik obupa: ''Toda kaj ostaja od tvoje prvotne trditve? Le kako se nekaj, kar imenuješ nevidni, neotipljivi, večno izmikajoči se vrtnar razlikuje od domišljijskega vrtnarja ali celo od neobstoječega vrtnarja?''[1]
Blaiklock je najprej poudaril, da čeprav vrtnarja morda res ni videti, njegovi učinki vsekakor so vidni, kjer skeptik vidi samo plevel. Flew sam zdaj priznava potrebo po ''vrtnarju'', da bi se življenje sploh lahko začelo.
Toda potem je Blaiklock razširil prispodobo. Pojavil se je še en mož in ogovoril oba raziskovalca: ''Vidim, da sta se spraševala, ali ta vrt ima vrtnarja. Prav zares obstaja, kajti jaz sem vrtnarjev sin. In če bi rada vedela, kakšen je vrtnar, poglejta mene, kajti jaz sem mu podoben kot izrezan.''
Res, gledanje na vrt nam lahko pove le toliko. Da bi zares razumeli vrtnarja, bi nam moral povedati on sam ali pa poslati zanesljivega odposlanca.
Blaiklock je bil strokovnjak za jezik in kulturo obdobja Nove zaveze. Njegove raziskave so ga prepričale, da je bil mož Jezus iz Nazareta dejansko odposlanec Načrtovalca in Načrtovalčev Sin, ki je natančna predstavitev Načrtovalca.[2] Sin je dokazal svojo veljavo brezhibno s svojimi besedami in dejanji.
Kasneje, leta 1985, je sam Flew debatiral s filozofom in teologom Garyjem Habermasom o najpomembnejšem poročanem dejanju izmed vseh, o trditvi, da je Jezus Kristus premagal smrt.[3] Ta debata se je odvijala v Dallasu pred množico tri tisočih ljudi. Ocenjevala sta jo dve skupini strokovnjakov z vodilnih ameriških univerz: v prvi skupini je bilo pet filozofov, ki so bili zaprošeni, da presojajo vsebino debate, v drugi skupini pa je bilo pet poklicnih debatnih sodnikov, ki so bili zaprošeni, da presojajo kvaliteto argumentov.
Štirje od petih filozofov so glasovali, da je Habermas zmagal, tj. da so njegovi argumenti v korist [Jezusovega] vstajenja močnejši od Flewjevih poizkusov, da bi jih ovrgel, en pa je glasoval za neodločeno. Skupina poklicnih sodnikov je glasovala tri proti dve v korist Habermasa. V nadaljevanju sta podana komentarja dveh izmed sodnikov: ''Moje stališče je, da ima zagovornik [Habermas] zelo izdatno težo argumentov v prid svojih trditev. Različni zgodovinski viri so me prepričali, da sprejmem argumente zagovornika. Na drugi strani pa dr. Flewju ni uspelo predstaviti pomembnejših potrditev svojega stališča, še zlasti ne v periodi zavračanja in pri soočenju. Dr. Habermas je dr. Flewju zelo otežil zavračanje zelo specifičnih tem. Ko so ugovori napredovali, sem imel občutek, da je dr. Flew skušal zaobiti argumente.''
''Sklepam, da so zgodovinski dokazi, čeprav pomanjkljivi, dovolj močni, da razumne ljudi vodijo do zaključka, da je Kristus v resnici vstal od mrtvih. Habermas je zmagal v debati. … S tem ko je Habermas porazil od Humea navdihnjeno skeptično kritiko čudežev v splošnem, ki jo je ponudil Flew, in s tem, ko je pokazal moč nekaterih zgodovinskih dokazov, je nazadnje zagotovil ''zelo verjetne dokaze'' za zgodovinskost vstajenja ''brez verjetnega naturalističnega dokaza zoper to.'' Zato je Habermas, po mojem mnenju, dobil debato.''
Oba razpravljavca sta po debati postala prijatelja in ko se je Flew dvajset let kasneje odpovedal ateizmu, je Habermasu z veseljem dovolil intervju.[4]
Nedavno je James Patrick Holding pokazal, da obstaja vsaj 17 dejavnikov, zaradi katerih krščanstvu ne bi moglo uspeti v starem svetu, če ne bi bilo podprto z neovrgljivimi dokazi Jezusovega vstajenja.[5]
[1] Flew, A. Theology and Falsification, University, 1950 – 51
[2] Hebrejcem 1,1-3 ''Bog … nam je spregovoril po Sinu. Njega je postavil za dediča vsega in po njem je tudi ustvaril svetove. On je odsvit njegovega veličastva in odtis njegovega obstoja, z besedo svoje moči nosi vse.''
[3] Habermas, G. R. in Flew, A. G. N. Did Jesus Rise from the Dead? The Resurrection Debate, ured. Miethe, T. L., Harper & Row, San Francisco, 1987
[4] My Pilgrimage from Atheism to Theism: an exclusive interview with former British atheist Professor Antony Flew by Gary Habermas, Philosophia Christi, 2005
[5] Holding, J. P. The Impossible Faith, Xulon Press, Florida, USA, 2007