Večina vsaj nekoliko pozna deset Božjih zapovedi. V Bibliji so zapisane v 2. Mojzesovi knjigi, poglavje 20. Ne spreglejte, da so svetopisemske zapovedi drugačne od približkov in priredb, ki jih lahko najdete na primer v kakšnem starem katekizmu. Svetopisemsko besedilo se v standardnem slovenskem prevodu glasi:
Tedaj je Bog govoril vse te besede in rekel:
»Jaz sem GOSPOD, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. Ne imej drugih bogov poleg mene!
Ne delaj si rezane podobe in ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo! Ne priklanjaj se jim in jim ne služi, kajti jaz, GOSPOD, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki obiskujem krivdo očetov na sinovih, na tretjih in na četrtih, tistih, ki me sovražijo, toda izkazujem dobroto tisočem, tistim, ki me ljubijo in izpolnjujejo moje zapovedi.
Ne izgovarjaj po nemarnem imena GOSPODA, svojega Boga, kajti GOSPOD ne bo pustil brez kazni tistega, ki po nemarnem izgovarja njegovo ime!
Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj! Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, sedmi dan pa je sobota za GOSPODA, tvojega Boga: ne opravljaj nobenega dela, ne ti ne tvoj sin ne hči ne hlapec ne dekla ne živina ne tujec, ki biva znotraj tvojih vrat! Kajti v šestih dneh je GOSPOD naredil nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih, sedmi dan pa je počival. Zato je GOSPOD blagoslovil sobotni dan in ga posvetil.
Spoštuj očeta in mater, da se podaljšajo tvoji dnevi na zemlji, ki ti jo daje GOSPOD, tvoj Bog!
Ne ubijaj!
Ne prešuštvuj!
Ne kradi!
Ne pričaj po krivem proti svojemu bližnjemu!
Ne žêli hiše svojega bližnjega! Ne žêli žene svojega bližnjega ne njegovega hlapca in dekle, ne njegovega vola in osla, ne česar koli, kar pripada tvojemu bližnjemu!«
Oglejte si četrto zapoved, tj. zapoved o soboti. Jasno je, da se tesno navezuje na poročilo o stvarjenju, kjer piše naslednje:
''Tako sta bila narejena nebo in zemlja in vsa njuna vojska. Sedmi dan je Bog dokončal delo, ki ga je naredil, in počival je sedmi dan od vsega dela, ki ga je storil. In Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil, kajti ta dan je počival od vsega svojega dela, ki ga je storil, ko je ustvarjal.'' (Geneza 2,1-3)
Poudariti velja naslednje:
1) Sedmi dan je današnja sobota, ne nedelja, čeprav večina koledarjev prikazuje soboto kot šesti in nedeljo kot sedmi dan. V Novi zavezi piše, da je Jezus vstal prvi dan tedna, in temu dnevu danes pravimo nedelja. (Mimogrede: nedelja je bila prvi dan tudi pri Rimljanih, ki so na ta dan častili sonce. Referenca na sonce je zelo očitna npr. v angleščini in nemščini.)
2) Soboto je kot poseben dan določil Bog, ne človek. Torej sobota ni zgolj dogma kakšne verske sekte.
3) Sobota je sploh prvo, kar je Bog posvetil, tj. namenil za sveto rabo ali naredil za sveto. Bog torej ni posvetil nekega prostora ali predmeta, pač pa določen dan, določen del časa. Sobota je spomenik v času. Tega oz. takega spomenika človek ne more porušiti.
4) Bog je soboto blagoslovil in posvetil že v raju, torej še pred padcem v greh. Sobota torej prihaja iz popolnega sveta in ni plod človekovega padlega stanja.
5) Soboto je prvi praznoval Bog, ne kak Jud. Sobota je stara le šest dni manj kakor naš svet. Torej nikakor ne more biti samo ''judovska'' ali samo ''za Jude'', saj jo je Bog postavil že tisoče let prej, preden so se Judje sploh pojavili na sceni.
6) Sobota je svet spomenik Stvarnika in stvarjenja, ne pa recimo Jezusovega vstajenja, čeprav slednjemu seveda ne gre zmanjševati pomena.
7) Judje so za svetost sobote vedeli že preden so na Sinaju dobili zapovedi. O tem priča naslednje besedilo, ki sega v čas pred razglasitvijo zapovedi (in v nekaj poglavij pred besedilom z zapovedmi), namreč:
''Rekel jim je: 'To je tisto, kar je naročil GOSPOD: Jutri je praznik počitka, sobota, posvečena GOSPODU; specite, kar je treba speči, in skuhajte, kar je treba skuhati; vse pa, kar ostane, denite na stran, da se prihrani do jutra!« In deli so to na stran do jutra, kakor je Mojzes zapovedal, pa se ni usmradilo in črvov ni bilo v njem. Tedaj je Mojzes rekel: »Jejte to danes, kajti danes je sobota za GOSPODA; danes tega ne boste našli na polju. Šest dni to nabirajte, sedmi dan pa je sobota, ta dan ne bo nič.' Sedmi dan so šli nekateri izmed ljudstva nabirat, pa niso nič našli. Nato je GOSPOD rekel Mojzesu: 'Do kdaj se boste branili izpolnjevati moje zapovedi in postave? Vidite, da vam je GOSPOD dal soboto; zato vam daje šesti dan kruha za dva dni. Vsak naj ostane doma, kjer je, nihče naj sedmi dan ne hodi iz svojega kraja!' Ljudstvo je torej sedmi dan počivalo.'' (2. Mojzesova 16,23-30)
Zakaj potem večina kristjanov praznuje nedeljo, ne sobote? Ali ni Jezus prestavil sobote na nedeljo? Ali ne praznujemo nedelje v spomin na Jezusovo vstajenje? Ali ni praznovanje sobote zgolj pretirani legalizem, ki kaže na to, da si nekdo skuša prislužiti pot v nebesa? Je sploh pomembno, kateri dan posvečujemo?
Jezus ni razveljavil sobote, prav kakor ni razveljavil preostalih zapovedi. To je tudi sam povsem nedvoumno poudaril. Stvarnik (= Bog = Jezus) nikakor in nikdar ne spreminja svojih zapovedi – zapoved o soboti je še vedno prav toliko nespremenljiva in veljavna kot npr. zapoved, ki prepoveduje malikovanje ali umor. Jezus je zapovedi še dodatno potrdil in hkrati pokazal, kaj vse pomenijo, ni pa jih razveljavil – ne na križu, ne po vstajenju.
Jezus je nasprotoval farizejskemu načinu posvečevanja sobote, ne pa sami soboti! Jezus je farizejem očital, da so s svojimi, človeškimi predpisi soboto spremenili v breme (spomnimo: Stvarnik jo je določil za počitek, ne za breme!), ni pa učil, da naj se sobota prestavi na nedeljo – ne takrat, ne po Njegovem vstajenju.
Jezus je sebe razglasil za Gospodarja sobote. Upravičeno, kajti to tudi je, saj je Stvarnik, na katerega kaže sobota – tako v zapovedi, kakor tudi v številnih nedvoumnih drugih svetopisemskih besedilih. Kako to, da se ni razglasil za Gospodarja nedelje?
Zakaj je Jezus redno hodil k bogoslužjem (tj. ''v cerkev'') ob sobotah, nikoli pa ni najavil, da soboto prestavlja na nedeljo? Kako to, da je napovedal kup reči, ki so bile tedaj še daljna prihodnost, ni pa niti črhnil o tako dramatični spremembi, kakršna bi bila sprememba dneva, ko Bog pričakuje, da si vzamemo čas zanj? In zakaj o tej spremembi niso ničesar napisali vsaj njegovi učenci?
Kot rečeno: Jezus je nasprotoval temu, da farizeji na napačen način praznujejo soboto (npr. farizeji niso bili pripravljeni izkazati sočutja, če bi to terjalo, da ''delajo'' v soboto), ni pa nasprotoval soboti kot sedmemu dnevu, ki ga je Stvarnik določil za poseben čas.
Biblija jasno ločuje ''prvi dan'' tedna in soboto – tudi v Novi zavezi. Že s poimenovanjem je pokazano, da je sobota od nekdaj imela in tudi po Kristusu še vedno ima poseben status. Izraza ''nedelja'' v Bibliji ne boste našli, čeprav je bila Nova zaveza napisana po Jezusovem vstajenju, torej v ''krščanskem'' času, namenjena pa je širšemu krogu bralcev, ne le Judom.
Sveto pismo sicer poroča o dogodkih na ''prvi dan'' tedna, a opisani primeri ne govore o rednih ''nedeljskih'' bogoslužjih in ne dajejo osnove za trditve, da je bila sobota zamenjana z nedeljo.
Oglejmo si primere:
a) Jezus se prikaže učencem
''Pod noč tistega dne [tj. dne, ko so našli prazen Jezusov grob!], prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se učenci zadrževali, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda.'' (Jn 20,19-20)
Zaprta vrata in strah pred verskimi voditelji pač ni opis rednega nedeljskega bogoslužja! In kako naj bi se zbrali v čast vstalega Jezusa, če pa sploh še niso verjeli v njegovo vstajenje (zaradi njihovih dvomov jim je Jezus pokazal svoje prebodene roke, kot izvemo v naslednji vrstici)?
b) Lomljenje kruha pred Pavlovim odhodom
''Ko smo se prvi dan v tednu zbrali k lomljenju kruha, se je Pavel pogovarjal z njimi. Ker je nameraval naslednji dan odpotovati, se je njegov govor zavlekel do polnoči.'' (Dej 20,7)
Nekateri trdijo, da tu omenjeno ''lomljenje kruha'' pomeni obred Gospodove večerje in da je torej šlo za bogoslužje ter da to pomeni, da je nedelja nadomestila soboto. V Novi zavezi je besedna zveza ''lomiti kruh'' uporabljena 15-krat, toda samo dvakrat je mišljen obred Gospodove večerje, v vseh drugih primerih gre za opis običajnega obroka. Poleg tega se v zgornjem besedilu nikjer ne omenja kelih, ki je ključni del obreda. Besedilo govori o Pavlovem poslovilnem govoru, ne o rednem bogoslužju. Nikjer ni nakazano, da naj bi bil prvi dan svet, še manj, da prvi dan odslej nadomešča soboto.
c) Zbiranje darov
''Glede nabirke za svete pa storite tudi vi, kakor sem naročil Cerkvam v Galatiji. Vsak prvi dan v tednu naj vsak izmed vas pri sebi daje na stran in zbira, kolikor more, tako da se ne bo zbiralo šele tedaj, ko pridem.'' (1. Korinčanom 16,1-2)
Tudi tu nikjer ni govora o tem, da je prvi dan svet in da odslej nadomešča soboto. Sploh ni govora o bogoslužju, pač pa o tem, da se del denarja načrtno daje na stran, in predvsem ''pri sebi'', tj. doma, ne pa pri bogoslužju ali v kakem bogoslužnem prostoru.
Zagovorniki nedelje veliko stavijo na naslednje biblijsko besedilo:
''Jaz, Janez, vaš brat in z vami soudeležen pri stiski, kraljestvu in stanovitnosti v Jezusu, sem bil zaradi Božje besede in zaradi Jezusovega pričevanja na otoku, ki se imenuje Patmos. Na Gospodov dan me je navdal Duh in za seboj sem zaslišal močen glas kakor glas trobente, ki je rekel: 'Zapiši, kar vidiš, v knjigo in pošlji sedmim Cerkvam: v Efez, v Smirno, v Pêrgamon, v Tiatiro, v Sarde, v Filadelfijo in Laodikejo!' ''(Razodetje 1,10)
Poudariti velja naslednje:
- Učenjaki si sploh niso enotni, kaj besedna zveza ''Gospodov dan'' pomeni.
- Večina kristjanov nedeljo že dolgo imenuje ''Gospodov dan'', a to še ne pomeni, da to tudi je. Zgodovina neizprosno uči, da se večina lahko moti, tudi krščanska večina.
- Iz Biblije lahko razberemo, da je ''Gospodov dan'' kvečjemu sobota, ne nedelja. V četrti zapovedi piše: ''sedmi dan pa je sobota za Gospoda'' (v angleških prevodih tudi ''sobota od Gospoda''). V Izaiju 58,13 Bog imenuje soboto za svoj sveti dan, torej je sobota Božji dan, torej ''Gospodov dan''.
V knjigi z naslovom The Lord's Day (Gospodov dan) je James Wesberry, ki je svoje življenje posvetil zagovarjanju posvečevanja nedelje, odkrito dejal:
''Moramo priznati, da ne moremo pokazati na nobeno neposredno naročilo, da prenehamo posvečevati sedmi dan in začnemo uporabljati prvi dan.'' (Wesberry, J., 1986. The Lord's Day, Broadman Press, str. 100, cit. po Boonstra, 2011, str. 23).
Vir:
Boonstra, S., 2011. A monument in time, Pacific Press Publishing Association
https://www.itiswritten.com/site_data/15/assets/0000/2934/Monument_in_Time_eBook.pdf
(Pridobljeno 6.10.2015)