Znanstveniki, ki zagovarjajo, da noben bog ne more poseči v dogajanje, ki ga določajo naravni zakoni, v zvezi s čudeži predlagajo dva argumenta: 1) Vera v čudeže, še posebej tiste iz Nove zaveze, je vzklila v primitivni, predznanstveni kulturi, v kateri ljudje niso poznali zakonov narave, in 2) Zdaj, ko poznamo zakone narave, čudeži niso mogoči.
Dr. John Lennox v knjigi God and Stephen Hawking dokazuje, da je to zmotno. Glede prvega argumenta navaja zgodovinarja Toma Wrighta: ''Antično poganstvo vsebuje najrazličnejše teorije, toda kadarkoli je bilo omenjeno vstajenje, je bil odgovor prepričljivo negativen: vemo, da se to [vstajenje] ne dogaja. To je treba poudariti v današnjem kontekstu. Včasih se govori ali implicira, da so pred vzponom moderne znanosti ljudje verjeli v različne čudne reči, kot je vstajenje, da pa zdaj, po dveh stoletjih znanstvenih raziskav, vemo, da mrtvi ljudje ostanejo mrtvi. To je smešno. Dokazi in zaključki so bili izdatni tako v antičnem svetu, kakor so danes.'' Antični svet je poznal naravni zakon, da mrtveci ne vstajajo iz grobov, prav tako, kakor to vemo mi. Krščanstvo si je izborilo svojo pot s težo dokazov, da je en človek dejansko vstal od mrtvih.
Pri oporekanju argumentu, da poznavanje naravnih zakonov onemogoča vero v čudeže, Lennox povzema naslednjo analogijo, ki jo je v svoji znani knjigi Miracles (tj. Čudeži) napisal C. S. Lewis: ''Če ta teden dam v predal 1.000 funtov, naslednji teden dodam 2.000, in nato še 1.000 teden po tem, mi zakoni aritmetike omogočajo, da napovem, da bom naslednjič v predalu našel 4.000 funtov. Toda recimo, da naslednjič, ko odprem predal, vidim samo 1.000 funtov. Kakšen bo moj zaključek? Da so bili prekršeni zakoni aritmetike? Nikakor ne! Bolj smiselno bi bilo ugotoviti, da je tat prekršil državne zakone in iz mojega predala ukradel 3.000 funtov. Noro bi bilo trditi, da zaradi zakonov aritmetike ne moremo verjeti, da obstajata tako tat kakor tudi možnost, da tat intervenira [tj. poseže po denarju, op.prev.] Prav nasprotno: zaradi normalnega delovanja teh zakonov [aritmetike, op. prev] lahko ugotovimo, da je tat posegel vmes.'' (Lewis, Miracles, str.62, cit. po Lennox, 2010, str. 86)
Lennox nadaljuje: ''Ta analogija nas tudi opominja na to, da znanstvena uporaba besede ''zakon'' ni enaka kakor v pravu, kjer o zakonu pogosto mislimo kot o nečem, kar omejuje posameznikova dejanja. Zakoni aritmetike v nobenem smislu ne omejujejo in ne pritiskajo na tatu iz naše zgodbe. Newtonov zakon gravitacije pove, da bo jabolko, ki ga spustim, padlo proti središču zemlje. Toda ta zakon nikomur ne onemogoča, da ne poseže vmes in prestreže padajoče jabolko. Z drugimi besedami, zakon napoveduje, kaj se bo zgodilo, če ne pride do spremembe razmer, v katerih se izvaja eksperiment. Tako torej s teistične perspektive zakoni narave napovedujejo, kaj se mora zgoditi, če Bog ne poseže vmes. Ni pa tatvina, če Stvarnik poseže v dogajanje v svojem stvarstvu.'' (Lennox, 2010, str. 87)
''V tem smislu bi lahko dejali, da je zakon narave, da ljudje ne vstajajo od mrtvih po nekem naravnem mehanizmu. Toda kristjani ne trdijo, da je Kristus vstal od mrtvih po takem mehanizmu. Ta točka je ključnega pomena za celotno diskusijo: trdijo, da je vstal od mrtvih po nadnaravni moči. Sami po sebi zakoni narave ne morejo izključiti te možnosti. Ko se zgodi čudež, nas zakoni narave opozorijo na dejstvo, da gre za čudež. Pomembno je dojeti, da kristjani ne zanikajo zakonov narave. Bistveni del krščanske pozicije je prepričanje, da zakoni narave opisujejo te pravilnosti in zveze vzrok – posledica, ki jih je Stvarnik vgradil v vesolje, in po katerih vesolje normalno obratuje. Če ne bi poznali zakonov narave, ne bi nikoli prepoznali čudeža, če bi ga videli. Bistvena razlika med krščanskim in Hawkingovim stališčem je, da kristjani ne verjamejo, da je vesolje zaprt sistem vzroka in posledice, temveč verjamejo, da je odprto za vzročno aktivnost svojega Boga Stvarnika.'' (Lennox, 2010, str. 88)
Viri:
Lennox, J. C., 2010. God and Stephen Hawking. Lion Hudson plc, Oxford.
Lennox, J. C., 2011. Gunning for God. Lion Hudson plc, Oxford.