Znanstveniki v ZDA (Pacific Northwest National Laboratory of the US Department of Energy) so odkrili način, kako alge spremeniti v surovo nafto v manj kot eni uri.
Mešanico zelenih alg in vode, ki je videti kot grahova juha, so izpostavili temperaturi 350°C in tlaku 3.000 PSI (21.000 kPa), kar je alge razgradilo na surovo nafto in plin. Odkrili so, da je najbolje uporabiti mešanico, v kateri je 80 – 90 % vode. Tako dobljeni produkt je možno prečistiti v gorivo za letala, bencin, dizel in druge proizvode, plin pa je možno pretvoriti v naravni plin, ki se uporablja za ogrevanje ipd.[1]
Po splošnem prepričanju naj bi fosilna goriva nastala iz alg, rastlin in ostalih organskih snovi v procesih, ki so trajali milijone let. Zdaj vemo, da za to ne potrebujemo milijonov let. Ta industrijski postopek (ki ne vključuje kemijskih reagentov) dokazuje, da za izredno hiter nastanek surove nafte zadostujeta toplota in tlak. Oboje, namreč toplota in tlak, sta v naravi na razpolago, če je organska snov pokopana globoko pod površjem – to pa so razmere, ki so v veliki meri lahko nastopile po potopu, kot ga opisuje Geneza.
Vodja raziskovalne skupine, Douglas Elliott, je sicer dejal, da so pri pretvorbi alg v nafto ponovili proces, ki je v naravi potekal milijone let, le da so ga izvedli veliko hitreje - toda prav rezultati te raziskave dokazujejo, da milijoni let niso potrebni!
Del naših fosilnih goriv je torej lahko nastal iz razbohotenega cvetenja alg v enoletnem globalnem potopu, ko je vulkanska aktivnost spremenila kemijsko ravnovesje in temperaturo vode (Znano je, da alge cvetijo, ko je okolje zelo obremenjeno.) Katastrofa je ogromne količine alg pokopala znotraj slojev sedimentov in od tedaj (cca. 4.500 let) je bilo več kot dovolj časa, da so se spremenile v današnja nahajališča fosilnih goriv.
Je torej vsa današnja surova nafta iz pokopanih rastlin ali alg? Skoraj zanesljivo ne. Nekatera nahajališča nafte, zlasti v Venezueli, imajo velik delež vanadija, za katerega predvidevajo, da izhaja iz morskih organizmov, kakršni so lupinarji.
Pokopana vegetacija, ki je izpostavljena toploti in tlaku, se lahko najprej spremeni v premog, ki tudi lahko nastane zelo hitro. Premog lahko postane nafta, če je izpostavljen še višji temperaturi in tlaku. Na primer: Za nahajališče nafte Bass Strait v Avstraliji je na podlagi kemijskih značilnosti možno sklepati, da izvira iz geografsko bližnjih nahajališč rjavega premoga Gippsland. Predvidevajo, da nafta nastaja tudi danes, in sicer tam, kjer se žile premoga premikajo globlje v zemljino notranjost.[2]
Vir:
O'Brien, J., 2015. Fast fuel – Algal 'slurry' turns to crude oil in minutes, Creation 37(3), 55.
Kratka novica v Focus: Heat and pressure makes oil in minutes, Creation 36(3), 10.
[1] Rickey, T., Algae to crude oil: Million-year natural process takes minutes in the lab. pnnl.gov, 17.12.2013
[2] Snelling, A. A., The recent origin of Bass Strait oil and gas, Creation 5(2):43-46, 1982; creation.com/bass-gas.