Pri klasičnem sindromu ugrabitve gre za naslednje:

”Ugrabljenci lahko poročajo o tem, da so na krovu vesoljske ladje srečali nebeško bitje ali da so imeli religiozno izkušnjo. Nekateri so dejali, da so slišali glas Boga, ali pa so sodelovali v neke vrste religioznem ritualu. Nezemljani so se zamaskirali v Jezusa, papeža, znane osebnosti in celo pokojne svojce ugrabljencev. Občasno je bilo to storjeno zato, da bi ugrabljenec sodeloval, celo z namenom, da bi imel spolne odnose z njimi. … [V nadaljevanju] Nezemljani žrtev vrnejo domov, v avto, ali posteljo, ali kamorkoli, in naročijo, naj izkušnjo pozabijo. To tudi storijo do kasnejšega časa. Čeprav ugrabljenec sprva nima zavestnega spomina o dogodkih, lahko trpi izrazite telesne posledice […] še tedne ali celo leta. Najbolj očitne posledice pa se tičejo ugrabljenčeve osebnosti in življenjskega nazora. Večina raziskovalcev je opazila, da taka oseba doživi religiozno preobrazbo. Raziskovalci so tudi predlagali, da je namen celotnega podjetja Nezemljanov verjetno prav hujskanje k temu, da bi ugrabljenec spremenil verovanje. Ankete so prepričljivo pokazale, da se je večina ugrabljencev po svoji izkušnji začela zanimati za in odkrito sodelovala v novodobnih/okultnih ali vzhodnjaško mističnih religijah. Nekateri tudi trdijo, da so po izkušnji sposobni astralno potovati. … Drugi pa poročajo tudi o pridobitvi psihičnih moči, kakršna je oblika prekognicije. Toda še običajnejša posledica je, da ugrabljenci začnejo doživljati različne paranormalne izkušnje, vključno s poltergeisti (tj. strašili, škrati, hišnimi duhovi – op. prev.)”

(Bates, 2011).