Izraz ''kreacionizem'' pogosto nastopa v razpravah o nastanku vesolja in življenja, toda treba se je zavedati, da ga uporabljajo z različnimi pomeni. Kreacionizem je v osnovi verovanje, da je Bog nadnaravno naredil vesolje in življenje, in kot tak se najpogosteje smatra za nasprotje evolucije od molekul do človeka. Pogosto vključuje tudi nadnaravno stvarjenje ločenih vrst bitij, in ta oblika kreacionizma se imenuje posebno stvarjenje. To vodi v t.i.''kreacionistični sadovnjak'', ki je nasproten evolucionističnemu ''drevesu življenja''.
''Kreacionizem'' pogosto pomeni ''kreacionizem mlade zemlje''. To je znano tudi kot biblijsko stvarjenje in znanost o stvarjenju. Gre za verovanje, da je Bog ustvaril vse v šestih, približno 24-urnih dnevih, pred približno 6.000 leti, kakor piše v Bibliji. Toda izraz ''kreacionizem mlade zemlje'' je relativen (kaj je mišljeno kot ''mlado'' ?) in je lahko zavajajoč. Pristaši tega nazora raje govorijo o izrazu biblijsko stvarjenje. Na ta način je jasno, da je Biblija temelj njihovega pogleda na zgodovino. Vesolje, staro okoli 6.000 let, je stranski produkt tega nazora, saj takšno starost nakazuje Biblija.
To je danes prevladujoča kreacionistična ideja, in pravi, da je Bog nadnaravno prispeval k nastanku življenja in njegove raznolikosti pred domnevnimi 4,5 milijardami let (in k 13,7 milijardam let zgodovine vesolja). Ta nazor dopušča dva ločena 'načina' Božjega delovanja, ki se ne izključujeta. Bog bi lahko ustvaril nova bitja iz nežive snovi, lahko pa bi tudi spremenil predobstoječa bitja in tako naredil nov tip bitij.
Progresivni kreacionizem je danes prevladujoča oblika kreacionizma stare zemlje, in pravi, da je Bog nadnaravno ustvaril različna bitja ob diskretnih točkah v zgodovini t.i. globokega časa (ang. deep time). Ta nazor je skladen z reinterpretacijo prvih 11 poglavij Geneze, tj. takšno razlago Geneze, ki vpeljuje dolga časovna obdobja.
Kreacionizem vrzeli pravi, da večina domnevnih milijard let zgodovine vesolja spada nekam znotraj prvih treh vrstic prvega poglavja Geneze. Ta nazor pogosto pravi tudi to, da je po teh milijardah let zgodovine nastopil posebni nadnaravni teden stvarjenja.
Evolucionistični kreacionizem, znan tudi kot teistična evolucija, pravi, da je Bog uporabil evolucijo, da je naredil življenje in njegovo raznolikost. Z drugimi besedami, Bog je le uporabil običajno delovanje fizike, ki pa deluje le zato, ker jo Bog ohranja. Večina teističnih evolucionistov zavrača, da je ideja inteligentnega načrtovanja razlaga za kakršenkoli vidik življenja, in torej zavrača kakršnokoli nadnaravno delovanje v zgodovini življenja.
Inteligentno načrtovanje pravi, da je bilo za nastanek nekaterih vidikov življenja, zlasti za nastanek prvega življenja, potrebno neposredno delovanje razumnega 'agenta'. ID ne razpravlja o značaju načrtovalca, kar pomeni, da je lahko naravni ali nadnaravni. Toda kreacionizem jasno pravi, da je načrtovalec Bog, to pa pomeni, da so bili načrtovani vidiki življenja narejeni nadnaravno.
Kreacionizem se pogosto uporablja kot sopomenka za nekaj takega kot ''verski sistem vsakogar, ki nerazumno zavrača dejstvo evolucije''. Kot žaljivka je še zlasti uporabljena za biblijske kreacioniste in je mišljena kot stigma neumnega dogmatizma. Teistični evolucionisti bi radi, da bi bil ''kreacionizem'' skladen z evolucijo, toda to samo vnaša dodatno zmedo.
Skratka, ko je govora o kreacionizmu, je pametno že uvodoma razjasniti, o kateri varianti kreacionizma teče beseda, da se izognemo zmešnjavi. Na spletni strani ustvarjen.si so predstavljena stališča biblijskih kreacionistov, torej zagovornikov Boga Stvarnika, kot ga opisuje Biblija.
Vir:
Doyle, S. 2015. Creationism. http://creation.com/creationism (Pridobljeno 5.1.2016)