Verjetno je najglasnejša, najbolj vztrajna in hkrati najbolj netočna trditev ''visokih kritikov'' ta, da je Geneza zgolj monoteistično prirejena verzija mnogo starejših babilonskih, akadskih, asirskih in sumerskih epov o stvarjenju. Babilonski ep o stvarjenju, imenovan Enuma Elish (po začetnih besedah, ki se glasijo enuma elish la nabu-u shamamu...), se je na akademski sceni pojavil okrog leta 1870. Odkril in prevedel ga je asiriolog George Smith. Čeprav se začenja podobno kakor Biblija, se v njem hitro pojavijo pošasti, demoni, dolgozobe kače, vampirji, ''…zmaj, velika kača, … veliki plazilec, smrtonosna zver, …človek škorpijon, ribji človek …, ki dvigujejo orožje, neustrašni pred bitko''. Vsa ta bitja nažene v kolosalni spopad boginja kaosa, Tiamat, in kar sledi, je peklenska parodija vsega, o čemer govori Geneza. Ni čudno, da se v različnih modernističnih komentarjih, ki oporekajo Bibliji, besedilo omenjenega epa skriva pred bralci. Profesor asiriologije na Oxfordu, A.H. Sayce (ki je bil sicer evolucionist!), je ugibanja ''visokih kritikov'' dosledno spodbijal, o Enuma Elish pa je zapisal:
''Po smrti Georga Smitha so bili najdeni preostali fragmenti epa in zdaj točneje vemo, kakšen je bil. Šlo je za poizkus, da se kozmološke doktrine glavnih asirskih ali babilonskih šol vrže skupaj v poetično obliko ter se jih združi v povezano zgodbo. Toda ta poizkus je tako prežet z duhom kasnejše filozofije, ki je božanstva zgodnejših verovanj reducirala na gole abstrakcije in sile narave, da zelo dvomim, če se ga lahko postavi v čas pred sedmim stoletjem pred našim štetjem.'' (Sayce, A. H. 1894. The 'Higher Criticism' and the Verdict of the Monuments, cit. po Cooper, 2011, str. 35)
Knjigi Geneze lahko sledimo vse do Mojzesa (v obliki glinenih ploščic pa deloma še dlje), tako da je Geneza izrazito starejša od Enume Elish in torej ne more biti njena prirejena verzija.
Sumersko poročilo o stvarjenju je sicer starejše od Enuma Elish, gre pa za kratko besedilo, ki nikakor ni primerljivo z Genezo. Glasi se tako:
''Veličastni tempelj, tempelj bogov na svetem mestu (Eridu) še ni bil narejen. Nič trsta še ni bilo prinesenega. Nobeno drevo še ni bilo ustvarjeno. Nobena opeka še ni bila narejena. Nobena streha še ni bila oblikovana. Nobena hiša še ni bila zgrajena. … Nippur še ni bil zgrajen. E-kur (tempelj Nippurja) še ni bil zgrajen. Erech še ni bil zgrajen. … Bogovi in duhovi zemlje so bili ustvarjeni vsi skupaj. Sveto mesto (Eridu), sedež radosti njihovih src, so razglasili za vrhovno. Merodach je spojil posteljo iz trstja na vodah. Naredil je prah in stresel ga je na posteljo iz trstja, da bi bogovi lahko prebivali … Oblikoval je človeštvo. Boginja Aruru je ustvarila seme človeštva skupaj z njim. Naredil je zveri polja in bitja puščave. Naredil je Tigris in Evfrat ter ju postavil na njuno mesto. Njihova imena je razglasil za dobra. … Naredil je opeke. … Zgradil je strehe. Zgradil je hiše. Zgradil je mesta. Pripravil je bivališča. Zgradil je Nippur. Zgradil je E-kur. Zgradil je Erech. Zgradil je E-Ana.'' (Early Israel and the Surrounding Nations, cit. po Cooper, 2011, str. 40)
Zveni bolj kakor poročilo o kakšnem gradbenem projektu. Vsekakor v sumerskem mitu ni popolnoma ničesar, za kar bi lahko trdili, da je navdihnilo hebrejsko poročilo stvarjenja ali vsaj del tega. Cooper navaja izjavo Pinchesa:
''Ni neposredne izjave o stvarjenju nebes in zemlje; ni sistematične razdelitve ustvarjenih stvari na skupine in razrede; ni sklica na dneve stvarjenja; ne pojavi se Božanstvo kot prvi in edini vzrok obstoja stvari, [ta dejstva] morajo biti zadosten niz glavnih razlogov zakaj babilonska in hebrejska verzija zgodbe o stvarjenju morata imeti različen izvor.'' (Pinches, T.G., 1902. The Old Testament in the Light of the Historical Records and Legends of Assyria and Babylonia, cit. po Cooper, 2011, str. 40)
George Smith je leta 1872 odkril starodavno mezopotamsko glineno tablico, na kateri je bil opis poplave globalnih razsežnosti. Ta in podobne tablice sestavljajo t. i. ep o Gilgamešu. Standardno besedilo epa o Gilgamešu poznamo iz dvanajstih glinenih tablic, ki so bile nekoč shranjene v knjižnici Asurbanipala, kralja Niniv. Te tablice so iz 7. stol. pr. n. št. in zanje se smatra, da so kopije mnogo starejših verzij epa, za katere na podlagi lingvističnih metod domnevajo, da so nastale pred letom 1800 pr. n. št. Kritiki Biblije zato pravijo, da je ep starejši od Geneze in da je torej Geneza priredba omenjenega epa. Podobnosti med epom in Genezo je precej: zlobnost in nasilnost človeštva; odločitev Boga (ali ''bogov''), da poplavi zemljo; pravičnega moža se opozori, da zgradi ladjo, ki bo preživela potop; na ladjo se vzame izbrane živali; globalno uničenje človeštva; pošiljanje ptic, da se vidi, če se je že pokazalo kopno; ladja nasede na goro; pravični mož po pristanku opravi daritev itd. Toda ta podobnost ne pomeni, da je Geneza kopija Gilgameša.
Kritiki Biblije namreč dosledno pozabljajo na še eno odkritje, ki spodbija njihove trditve. V zadnjem desetletju 19. stoletja je Univerza Pennsylvanije izvedla številna arheološka izkopavanja v starodavnem babilonskem mestu Nippur. Med ostanki tempeljske knjižnice so odkrili fragment tablice, ki je vseboval še eno poročilo o potopu. Prevedel ga je Hermann Hilprecht, priznani asiriolog, in odkril, da se v svojih podrobnostih izredno sklada z Genezo. Govori o potopu, ki bo uničil vse življenje, in o tem, kako je Bog naročil izgradnjo velike ladje, v kateri se bodo rešili njen graditelj, njegova družina in živali.
Starost tablice je bilo možno določiti kar natančno. Znano je bilo, da je bila knjižnica, v kateri so našli tablico, uničena okoli 2100 pr. n. št., ko so Elamiti zavzeli Nippur. Hilprecht je bil mnenja, da je bila napisana med letoma 2137 in 2005 pr. n. št. Pomembno je tudi to, da je jezik tablice iz Nippurja precej drugačen od sumerskega jezika večine drugih tablic, ki so jih odkrili poleg nje. Gre za jezik, ki je zelo blizu biblijski hebrejščini. Podobnost z biblijsko hebrejščino se vidi v številnih besedah in frazah, ki so enake kot v Genezi. Da je celo frazeologija blizu Geneze, je tako nepričakovana in pomembna značilnost besedila tega fragmenta, da je Hilprecht, ki ni bil nek biblijski fundamentalist, dejal: ''Njegova pomembnost je dodatno okrepljena z dejstvom, da se na zelo poseben način v najpomembnejših podrobnostih sklada z biblijsko verzijo potopa - veliko bolj kot katerikoli znani klinopis.'' (Hilprecht, H.V., 1910. The Babylonian Expedition of the University of Pennsylvania, cit. po Cooper, 2011, str. 392)
V nadaljevanju je podan Hilprechtov prevod tablice iz Nippurja (okoli 2100 pr. n. št.), posamezne vrstice so označene z oklepaji. V oglatih oklepajih so besede, ki jih ni mogoče dešifrirati s tablice, Hilprecht pa jih je dodal glede na sobesedilo:
(2) … [meje nebes in zemlje] bom odprl
(3) … [napravil bom potop in] odplavil bo vse ljudi;
(4) … [toda išči] življenje, preden se potop začne;
(5) … [nad vsa živa bitja], kolikor jih je, bom prinesel uničenje
(6) … Napravi veliko ladjo in
(7) … skupna višina bo njena struktura.
(8) … naj bo ladja-hiša, ki nosi, kar je bilo rešeno živega.
(9) … z močnim krovom, ki prekriva.
(10) … [Ladja], ki jo boš napravil
(11) … [v njo] pripelji poljske zveri, ptice neba,
(12) … [in laznino, po dva od vsega] namesto števila,
(13) … in družino.
Besedilo vsebuje več zanimivih reči:
1) Besedilo je povsem monoteistično. Če bi bilo poganskega izvora, bi omenjalo babilonske številne bogove. Poleg tega se ne bi tako zelo skladalo s poročilom v Genezi. Očitno gre za poskus, da pove o potopu, kot ga podaja Geneza, ne da bi bilo sporočilo dobesedna kopija Geneze.
2) V vrstici 8 nastopa beseda ma-gurgurrum, ki jo je Hilprecht prevedel kot ''plavajoča hiša'' (ang. houseboat). Toda ma-gurgurrum je povezana s staro semitsko besedo ma-kurru, ki pomeni skrinjo, zaboj ali škatlo, v kateri je nekaj možno prenašati na varnem. Hilprecht se je temu izrazu izognil, ker se je upravičeno bal burnega odziva na svoje ugotovitve. Kljub temu pa svojo uporabo ''plavajoče hiše'' upraviči s poudarkom, da beseda pomeni ''hišo, ki se jo lahko zapre z vrati''. Vam zveni znano? V Genezi 6,16 je zapisano, da je Bog naročil Noetu, da naredi ladjo s streho in vrati.
3) Na tablici je v vrstici 9 rečeno, da naj bo plovilo pokrito z močnim krovom ali streho. V Genezi se ta pokrov omenja v 8,13, ko se je Noe pripravljal zapustiti ladjo. Babilonska plovila običajno niso imela takih pokrovov.
4) Alternativni prevod vrstice 8, ki ga je podal asiriolog Alexander Heidel, se glasi: ''Ta [ladja] bo ogromna barka in njeno ime bo ''Ohranitelj življenja''. Beseda za življenje je napishtim. V Atrahasisovem epu je Noetu dan naziv Ut-napishtim, kar pomeni ''Človek življenja'', kar morda nakazuje njegovo vlogo rešitelja.
5) Že samo dejstvo, da taka tablica obstaja, da je monoteistična, racionalna in da ne odstopa od knjige Geneze, spodbija kritike Biblije. Poleg tega je tablica nekaj stoletij starejša od starosti, ki jo za domnevne vire Geneze dajejo modernistični kritiki.
Vir:
Cooper, B., 2011. The Authenticity of the Book of Genesis, Creation Science Movement
(Prevod tablice je tudi v Statham, D., 2014. Genesis authenticated in clay. Creation 36 (2), 20 – 21.)