ADAM IN EVA
Tudi tisti, ki niso nikdar brali Biblije, verjetno vsaj približno vedo za Adama in Evo. Tudi v starodavnosti so ljudje poznali njuno zgodbo. Ali o Adamu in Evi obstaja pogansko poročilo? Precej meglen in popačen spomin na skušnjavo in padec v greh se je ohranil v naslednjem besedilu z nekega babilonskega fragmenta:
''V grehu, eden z drugim v skupni zvezi. Ukaz je bil dan v božjem vrtu. Jedla sta drevo Asnan, razdelila sta na dvoje, uničila sta njegovo steblo. Sladek sok, ki škodi telesu. Njun greh je velik. Poviševala sta sebe. Bog Sar je njuno usodo določil Merodahu.'' (Sayce, A.H., 1894, The 'Higher Criticism' and the Verdict of the Monuments, cit. po Cooper, 2011, str. 52)
Avtor teh vrstic ni prepisoval iz tretjega poglavja Geneze, pa tudi biblijsko poročilo o padcu v greh ni nastalo na podlagi navedenega fragmenta, niti na podlagi kakega podobnega besedila. Očitno gre za dve neodvisni poročili istega dogodka. Prvo poročilo je v Genezi in je točno, drugo pa se zanaša na megleni in oddaljeni kolektivni spomin.
S tem sta povezani dve pomembni arheološki najdbi pečatov.
Slika 1: Cilindrični pečat. Vir: British Museum (pridobljeno 26. 7. 2015)
Slika 2: Detajl cilindričnega pečata. Vir: Cooper, 2011, str. 55
Prvi pečat (Slika 1 in 2) sega približno v leto 2200 pr. n. št. in je eden najzgodnejših znanih cilindričnih pečatov. Odkrili so ga leta 1846, danes pa je v Britanskem muzeju, ki ga komentira s precejšnjo zadrego: ''Ta pečat je George Smith povezoval s skušnjavo Eve (Geneza 3,1-13) … Odtlej je bila taka interpretacija velikokrat podana. Dejansko pečat sodi v dobro poznan žanr akadskih in poakadskih obdobij v Mezopotamiji (23. in 22. stoletje pr. n. št.) in prikazuje sedečo moško figuro, ki ga po pokrivalu prepoznamo za božanstvo, nasproti njemu pa žensko, ki ga časti. Obe figuri sta povsem oblečeni. Dateljnova palma, ki je med njima, in kača sta morda imeli pomem v smislu rodovitnosti in ni razloga, da bi prizor povezovali z zgodbo Adama in Eve.'' (Mitchel, The Bible in the British Museum, cit. po Cooper, 2011, str. 56)
S tem muzejskim opisom je nekaj težav:
1) Ženske, ki koga častijo, niso bile nikoli prikazane kot sedeče v prisotnosti svojega ''boga''. Častilci, tako moški kot ženske, so na vseh drugih podobah prikazani kot stoječi, včasih z rokami, dvignjenimi v znak čaščenja, ali pa jih k ''božanstvu'' vodi svečenik ali drugo božanstvo. Poleg tega so prikazani kot opazno manjši od ''boga'' ali celo kralja, pred katerim stojijo.
2) Drevo s sadeži ima sedem vej, kot kasnejše Menorah, in dva sadeža, ki sta sadeža spoznanja dobrega in slabega. Prikazano je, da ženska postava ni edina jedla tega sadeža.
3) Za žensko postavo je kača, ki preko njene rame gleda na moškega, ki sega proti sadežu. Težko si je zamisliti, da bi bili dogodki, opisani v Genezi 3,1-6, lahko prikazani podrobneje.
Obstaja pa še en pečat, ki prikazuje moškega in žensko, oba gola, zaradi strahu prihuljena za grmovjem. Tudi tokrat je za njima kača, vsi trije pa gledajo proti desni strani pečata (Slika 3). Na kratko, gre za prikaz Geneze 3,10-19.
Slika 3: Drugi pečat. Vir: Bible-archaeology (pridobljeno 26. 7. 2015)
Nobeno babilonsko ali kakšno drugo najdeno poročilo ne prikazuje človekovega padca v greh tako kakor Geneza. Dogodki, ki jih opisuje biblijsko poročilo o padcu v greh, so bili dobro znani v Babiloniji že v najzgodnejših letih po potopu, vsekakor v času okoli 2200 pr. n. št., torej preden so pisci babilonskih mitov popačili spomin nanje.
Vir: Cooper, B., 2011. The Authenticity of the Book of Genesis, Creation Science Movement
